Večkrat smo že opozorili, da ideja prenosa govora prek podatkovnih omrežij ni novost, kot se marsikomu zdi. V svojih prvih korakih pred desetletji je bil namen predvsem zniževanje stroškov komunikacije – uporabiti drago najeto podatkovno povezavo (plačilo po pavšalu ne glede na uporabo) tudi za prenos govora. O kakršnihkoli dodatnih možnostih, povezanih s tovrstno komunikacijo, ni bilo govora. Podobno je veljalo tudi za prve uporabnike internetne telefonije. Pred dobrim desetletjem smo bili zadovoljni s tem, da smo lahko za ceno lokalne tarife govorili s komerkoli na drugem koncu sveta. Če skozi današnje storitve gledamo na takratne ponudnike, se zdijo več kot primitivni. Ker se servisi in njihovi ponudniki niso pravočasno spremenili, je večina med njimi preprosto izginila. Uporabniki smo nadvse nepredvidljivi in se včasih kar prehitro obrnemo od ene storitve k drugi.
PREZRTE MOŽNOSTI
O samem mehanizmu prenosa govora preko IP protokola smo že večkrat pisali, zato bomo tokrat pustili ta del nekoliko ob strani. To tematiko bomo predstavili nekoliko drugače – ogledali si bomo možnosti o katerih ne govorimo tako pogosto. Ponudniki opreme in operaterji govorijo predvsem pri finančnih učinkih (beri: cenovnih prihrankih), ki jih VoIP prinaša, in potrebni pasovni širini. Dejstvo pa je, da je marsikatero od njihovih trditev mogoče preprosto zavreči z ustreznimi argumenti. Nesporno je prednost prenosa govora prek IP-protokola v novih storitvah ali lažji izvedbi obstoječih. Žal pa to temo tako ponudniki opreme kot operaterji hitro prekinejo, z izjemo nekaj že »prežvečenih« primerov.
Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da bo prehod na IP izveden zlepa ali zgrda. Proizvajalci opreme že nakazujejo konec razvoja klasičnih produktov, kar pomeni, da bo najverjetneje v nekaj letih nemogoče (ali pa zelo drago) dograjevati klasične sisteme TDM, prav tako nadgrajevati in seveda servisirati. Posledica bo verjetno tudi zmanjšanje/ukinitev proizvodnje določenih namenskih integriranih vezij, potrebnih za te komponente (posledica: spet višja cena teh). Izdelki TDM v celoti verjetno še nekaj časa ne bodo popolnoma izginili, najverjetneje pa bodo postali hišni izdelek in imeli temu primerno ceno. Če je bilo morda še pred leti za marsikoga vprašanje VoIP da ali ne, je danes morda edina dilema le še − kdaj. Najbolj optimistični operaterji napovedujejo konec klasičnega obdobja v svojem omrežju za konec tega desetletja (no ja).
Preprosto dodajanje novih možnosti
Nova programska različica doda nove možnosti. Če smo kaj podobnega želeli v svetu TDM, je bilo treba nadgraditi sistem ali celo zamenjati terminalno opremo.
Poosebljenje storitve
Poosebljenje storitve: profili, uporaba, zapiranje klicev za določene uporabnike ... V svetu TDM za to potrebujemo upravljavca sistema, paketna komutacija pa nam omogoča, da je lahko upravljavec do določene mere tudi sam uporabnik.
Integracija z drugimi sistemi
Novi sistemi omogočajo ali olajšajo možnost integracije z drugimi sistemi. V enem okolju manipuliramo z vsemi komunikacijami – dostopom do informacij v imeniku, posnetkov pogovorov in govorne pošte, pošiljamo in sprejemamo telefaks sporočila, pošiljamo SMS-sporočila ...
ZNANEC, KI JE VSAKOMUR BLIZU
Skype je po svojem mehanizmu delovanja (P2P) na področju prenosa govora v določenem pogledu posebnež, a ga izpostavljamo, ker je večini običajnih smrtnikov najbližji in bo zato koncept najlažje razumeti. Pred leti, ko je bil še v beta stanju, smo o njem pisali kot o zanimivi možnosti za internetno telefonijo. Žal Skype danes še vedno večina pozna le po tej možnosti. Če sodite v to skupino, pa ste se gotovo že privadili na kopico stvari, ki jih poleg vzpostavitve govorne zveze omogoča Skype.
Hiter pogled na Skype pokaže, da ne gre le za še enega od programov za internetno telefonijo, temveč za pripomoček, namenjen najrazličnejšim načinom komunikacije (komunikator). Morda se marsikdo sploh ne zaveda, a v primerjavi s klasičnim analognim ali ISDN-telefonom ponuja precej več informacij. Tipičen primer koristne informacije oziroma storitve je beleženje klicev. Najdemo jih v meniju History. Uporabnik lahko dobi informacijo o vseh klicih ali razdeljene po posameznih skupinah (npr. neodgovorjeni, dohodni, odhodni …). Za posamezen klic dobi uporabnik tudi informacijo o sogovorniku ter času in trajanju posameznega klica. Druga še prijetnejša možnost pa je uporaba »centralnega imenika« z več milijoni uporabnikov. Kateregakoli uporabnika lahko najdemo, če iščemo po njegovem Skypovem uporabniškem imenu oziroma po celotnem imenu in priimku na naslovu e-pošte. Jasno je, da se pri odhodnem in dohodnem klica uporabnik predstavlja s polnim imenom in priimkom oziroma opisom. V primerjavi z običajnimi telefonskimi sistemi (npr. GSM- ali ISDN-telefon) kakršenkoli vpis v lokalni imenik ni potreben. Centralni imenik poskrbi tudi za to, da lahko v meniju Call Phone neposredno vnesemo Skypovo uporabniško ime osebe, ki jo kličemo.
Centralni imenik pa ni Skypova posebnost. Razmeroma preprosto lahko izvedemo integracijo informacijskega in telekomunikacijskega sistema. Tipičen primer uporabe je, ko informacije za potrebe intranetnega imenika v podjetju (npr. vnos v LotusNotes), prenesemo prek skriptov (npr. Perl) v imenik LDAP (Lightweight Directory Access Protocol). Uporabniki telefonskega sistema informacije v strežniku LDAP uporabljajo za iskanje v realnem času prek telefonskega aparata. Sistem se dobro obnese tudi v omrežju z več tisoč uporabniki. Seveda gre za praktičen primer iz dežele na sončni strani Alp in ne kakšno filozofsko razmišljanje. Verjamem, da bi bila podobna storitev v javnem omrežju prava »killer aplikacija«, a izvedba le te z obstoječo tehnologijo ne bi bila ravno preprosta. V najboljšem primeru bi bili prisiljeni zamenjati vsaj terminalno opremo.
VEDNO NEKAJ NOVEGA
Prijava uporabnika v sistem omogoča tudi druge funkcionalnosti. En klic lahko izvedem kot Janez, naslednjega kot Micka, tretjega kot Miha, četrtega kot … Hkrati mi, kot uporabniku, sistem omogoča tudi prikaz mojega trenutnega stanja (Online Status) in tako dosežem stopnjo zasebnosti, ki si jo želim (npr. ne moti, pokliči me …). Če je kdo preveč vsiljiv, ga lahko preprosto postavim na »črno listo«. Dobrodošlo je, da lahko te nastavitve spreminjam sam glede na svoje potrebe. V obstoječih sistemih sem namreč le uporabnik, ki storitev naroči, do njenega aktiviranja pa moram počakati, da moj (klasični) operater to izpelje v praksi.
Ena od bistvenih razlik med omrežji VoIP in klasičnimi TDM je ločitev ravni dostopa od ravni storitve. Ne glede na način dostopa do interneta − domači ADSL, službeni LAN ali WLAN (kadar sem na poti) − sem v omrežju vedno Marko Koblar (ne glede na lokacijo in medij) s praktično popolnoma enakimi možnostmi oziroma funkcionalnostmi, ki jih sistem omogoča. Se še spomnite omejitev vaše telefonske centrale v smislu − ni prostih kapacitet, za to storitev morate počakati do nadgradnje, vaš kolega je imel na svoji centrali možnosti, ki jih ni izkoristil, vi pa …
MODULARNA ZGRADBA
Vrnimo se k Skypu. Modularna zgradba nam omogoča, da lahko razvijalci (načelno) preprosto dodajajo nove možnosti. Poleg prenosa govora Skype že dolgo podpira tudi možnost klepeta prek tipkovnice. Okrog znanega okolja programa počasi raste okolje, ki si ga uporabnik oblikuje po svoji meri. To lahko stori s pomočjo dodatnega programa ali preko »dodatkov«, ki jih najdemo med Tools – Do More – Get Extras. Oglejmo si nekatere najzanimivejše možnosti.
Pogosto si želimo dokumente deliti z drugimi uporabniki. To lahko storimo tudi s pomočjo dodatka SkySpace (http://skyspace.biz/skySpace/download.html) . Če želimo npr. sliko deliti še s kom, jo preprosto označimo in dodelimo ustrezne pravice. Seveda tudi obvestimo pre Skypa. Dokumente lahko včasih v skupini obdelujemo. Ideje lahko oblikujemo na tabli (whiteboard), ki je v skupni rabi; lahko si jo dodamo kot dodatek z imenom Sketch Pad (https://extras.skype.com/311/view). Soroden je dodatek TalkAndWrite (http://www.talkandwrite.com/). Žal pa je brezplačna različica precej neuporabna, saj ne omogoča shranjevanja in tiskanja dokumenotv. Za uporabo je zanimiv tudi InstaCool (http://collaborate.instacoll.com/Index.htm), ki omogoča varno skupinsko delo z dokumenti Microsoftove pisarne.
Kot uporaben pripomoček se izkaže Unyte (www.unyte.net/). V brezplačni različici omogoča ogled oddaljenega namizja, v plačljivi (in v času preizkusa brezplačne različice) pa tudi njegov nadzor. Gre za program, podoben Microsoftovemu Remote Desktop Connection ali RealVNC. Pomembna razlika glede na omenjeni aplikaciji pa je, da za dostop do računalnika v krajevnem omrežju ne potrebujemo posebnih nastavitev v usmerjevalniku oziroma požarnem zidu. Uporabnik, ki daje svoje namizje v pogled, izbere osebo, ki ji omogoča dostop do svojega namizja, povabilo pa pošlje v obliki povezave prek okna za klepet.
Večina danes pošilja datoteke kar prek elektronske pošte. Ena od slabosti tovrstnega pošiljanja je tudi ta, da nikoli ne veste, kdo vse ima vpogled v vašo komunikacijo. Druga možnost je, da je lahko takšna ali drugačna priloga (tudi neupravičeno) žrtev »filtriranja«. V tem primeru lahko Skype razširimo s programom Pando (www.pando.com). Uporaba je nadvse preprosta in omogoča pošiljanje datotek in sporočil. V polje Za: vnesemo Skypovo uporabniško ime ali e-poštni naslov, na katerega datoteke pošiljamo, nato pa v polju Files & Folder izberemo datoteke, ki jih želimo poslati. Vse datoteke lahko označimo pod skupnim imenom kot paket in ga zaščitimo z geslom. Če so bile datoteke poslane na e-poštni naslov, mora uporabnik za odpiranje priloge naložiti Pando. V brezplačni različici je skupna velikost datotek omejena na 1 GB. Če uporabnik potrebuje več, lahko izbere različico Plus (3 GB), Pro (5 GB) ali Publisher (50 GB).
PREPROSTO DO KOMPLEKSNEJŠIH REŠITEV
Prednosti rešitev VoIP so se zavedli predvsem v podjetjih. ACD for Skype (www.on-state.com/), kot že ime samo daje slutiti, omogoča samodejno distribucijo klicev. Omogoča najem storitve oziroma infrastrukture kontaktnega centra. Vsi, ki se ukvarjajo s tem področjem, dobro poznajo problematiko, povezano s strojno opremo, kot tudi težave v programskem delu. S programom ACD for Skype lahko hitro vzpostavimo klicni center, ki nam omogoča želeno manipulacijo s klici. Zaradi same zasnove je lahko tovrstni center popolnoma razpršen, vseeno pa lahko nadzornik ohrani nadzor nad klici. Uporabnik se ne ukvarja z vzdrževanjem infrastrukture. Prvi mesec boste lahko storitev uporabljali brezplačno, vsak naslednji pa vas bo stal slabih trideset ameriških zelencev po uporabniku. Ostane le vprašanje zaupanja v nadzor in zasebnost tako shranjenih podatkov oziroma problematike odgovornosti, kje je tovrstni podatek »ušel«.
Za samodejno distribucijo klicev pa lahko poskrbimo tudi sami. PrettyMay Call Center for Skype (www.prettymay.net/callcenter/index.htm) ponuja celo več, kot daje slutiti ime, saj poleg omenjene funkcije samodejnega posredovanja klicev ponuja tudi možnost sistema govorne pošte. Z njegovo pomočjo lahko Skype brez dodatne strojne opreme hkrati obdeluje večje število dohodnih povezav. Konfiguriranje je preprosto, saj uporabnik le povezuje različne dogodke prek blok diagrama. Najlepše pri vsem skupaj pa je, da je program brezplačen.
BELEŽENJE KOMUNIKACIJE
Omenili smo, da govor ni edina možnost komunikacije, zato tudi snemanje ni nujno omejeno le na to področje. Govorimo seveda o legalnem snemanju − ko je sogovornik obveščen o našem početju. Možnost snemanja je dobrodošla tudi zato, ker tako lahko verodostojno zabeležimo sporočilo (brez napačne ali pomanjkljive interpretacije). Ena od možnosti je Pamela for Skype (www.pamela-systems.com/), ki veliko ponuja že v brezplačni različici. Ta je omejena na 15 dni uporabe. Vsekakor pa si je vredno ogledati tudi možnosti komercialnih različic na strani http://www.pamela-systems.com/products/, saj nas ta spomni, kaj vse je lahko povezano s snemanjem. Nekoliko drugačen prijem in manipulacije s sporočili omogoča Voice Plugin for Skype (www.prettymay.net/assistant/index.htm).
Če so potrebe še manjše in potrebujemo v času odsotnosti le »klasično« telefonsko tajnico, lahko uporabnik pride do nje na več načinov. Prva možnost je, da se uporabnik na registrira za storitev SkypeIn, ki trenutno žal še ne omogoča slovenskega oštevilčenja. V tem primeru dobi uporabnik možnost »brezplačne« uporabe storitve Skype Voice Mail. Druga možnost je samostojni nakup, letni strošek pa znaša 15 evrov. Iznajdljivi pa lahko namesto predala govorne pošte uporabijo brezplačno preusmeritev na drugi Skypov račun. Lahko pa si omislimo »pravo« tajnico s programom KishKish SAM (Simple Answering Machine). Najdemo jo na spletni strani http://www.kishkish.com/sam/, verjetno bo večina posegla po brezplačni različici. Vsekakor pa je smiselno preveriti tudi druge različic, saj lahko z njimi pridobimo tudi »netajniške« možnosti in združujejo funkcionalnosti, ki jih poznamo iz drugih programov (npr. snemanje, zaznavanje stresa, poligrafa …).
ZA KONEC, KI JE PRAVZAPRAV ŠELE ZAČETEK
S seznamom najrazličnejših možnih dodatkov in funkcionalnosti bi lahko nadaljevali, vendar to ni naš namen. S Skypovimi zgledi smo želeli opozoriti na možnosti, ki jih prinaša paketni prenos govora.
Vse skupaj se zdi podobno potovanju, za katero ne vemo prav, kje se bo sploh končalo. Spomnimo pa se na začetek … Ja seveda, vse skupaj se je začelo pri tem, kako čim ceneje ali celo brezplačno telefonirati.
Marko Koblar
