Precej hecno je dejstvo, da je bil prvi wiki, eno ključnih orodij spleta 2.0, razvit že leta 1994, in to pravzaprav na osnovi Applovega izdelka HyperCard iz leta 1987, ki pa je že tudi sam slonel na precej starejši ideji Vannevarja Busha. Slednji si je svojo nesporno slavo (kljub kočljivemu priimku) prislužil s svojo idejo memexa, predvsem pa zgodovinskim esejem »As We May Think« iz leta 1945, v katerem je dobesedno zapisal: »Pojavile se bodo povsem nove oblike enciklopedij, zgrajenih in povezanih s povezovalnimi elementi, ki (enciklopedije) jih bo mogoče vključiti v memex in tam ojačiti.«
NAMESTITE SI SVOJE »WIKIŠČE«
Obstaja nekaj deset različic programja wiki, med katerimi je najbolj znan in priljubljen Mediawiki, ki poganja tudi Wikipedio. Pravzaprav je bila platforma Mediawiki razvita posebej v ta namen, tj. kot osnova za Wikipedio in druge projekte združenja Wikimedia Foundation. V nadaljevanju si bomo pogledali, kako si doma namestiti svoje malo »wikišče.« Če nameravate slednjega uporabljati sami, pa velja še pred nameščanjem spodnje različice pogledati, ali vam nemara bolj ne ustreza kaka druga različica, prilagojena osebni rabi, saj je tudi namestitev le-teh precejkrat tudi bolj preprosta.
Namestitev programa MediaWiki (v okolju Microsoft Windows)
1. Namestite WAMP.
WAMP je paket, ki vsebuje Windows prilagojene namestitve PHP, podatkovne zbirke MySQL, in spletnega strežnika Apache. Snamete ga iz spleta (ali z Mikrovega DVD-ja) in ga namestite v imenik C:\wamp\. Če vam smetenje po korenskem imeniku ni preveč pogodu, ga sicer lahko namestite drugam, a je pri tem treba paziti, da izbrani imenik ne vsebuje presledkov in drugih kočljivih znakov. Odkljukate možnost Autostart. Ko je namestitev končana, odprite brskalnik, vpišite http://localhost/ in znašli se boste na začetni strani svojega novega spletnega strežnika.
2. Spremenite svoje geslo za dostop do strežnika MySQL.
Požarni zid imate sicer že nameščen (kajne?), a malce več varnosti nikoli ne škodi, zato bomo novemu podatkovnemu strežniku določili geslo. S prej omenjene začetne strani namestitve paketa WAMP (http://localhost/) sledite povezavi PHPmyadmin 2.7.0-pl2, ki jo najdete na levi strani zaslona v meniju Tools. Tam potem izberete povezavo Privileges in izberete vse uporabnike razen korenskega (root) in jih izbrišete. Potem kliknete povezavo za urejanje (Edit) zraven edinega preostalega uporabnika (root), in spremenite geslo v nekaj, kar si boste zapomnili in shranili. Ko je to opravljeno, PHPmyadmin ne bo več mogel dostopati do vaše podatkovne zbirke, saj nima vašega novega gesla. To popravimo takole:
V urejevalniku besedila (najraje Beležnici) odpremo datoteko C:\wamp\phpmyadmin\config.inc.php in spremenimo naslednjo vrstico:
$cfg['Servers'][$i]['password'] = '';
v
$cfg['Servers'][$i]['password'] = 'vašenovogeslo';
pri čemer je 'vašenovogeslo' seveda geslo, ki ste ga pravkar določili prek vmesnika PHPmyadmin.
3. Namestite MediaWiki
Iz spleta snamete MediaWiki. Z orodjem za upravljanje z arhivi (denimo 7-zip) odpakirate pravkar preneseni arhiv. Imenik, ki ga tako dobite, preimenujte iz media-wiki-x.x.x (x.x.x. je trenutna različica MediaWikija) v mojwiki in premaknite celoten imenik v c:\wamp\www\mojwiki\.
4. Prilagodite MediaWiki
Do svojega novega wikija (ki, resnici na ljubo, še ni čisto nameščen) pridete prek brskalnika, kamor vtipkate naslov http://localhost/mojwiki/. Nato izberete povezavo set the wiki up, kjer boste našli vse zahtevane možnosti prilagoditve. Ne pozabite izbrati imena svojega novega »wikišča« ter gesla uporabnika WikiSysOp. Prek menija Database Configuration nastavite uporabnika zbirke (Database User), ki mora biti root, ter geslo, kakršnega ste izbrali v drugem koraku.
Nato kliknite gumb Install! in pustite, da MediaWiki opravi svoje. Če je z namestitvijo vse v redu, boste na dnu zaslona zagledali sporočilo »Move the config/LocalSettings.php file into the parent directory, then follow this link to your wiki.« In naredite točno to, se pravi izrežete datoteko c:\wamp\www\mojwiki\config\LocalSettings.php in jo prilepite v c:\wamp\www\mojwiki\LocalSettings.php.
5. Wiki (hitro:) oddeskajte do svojega novega »wikišča« na naslovu http://localhost/mojwiki/.Čestitke, MediaWiki je nameščen! Takoj na začetku vas utegne zmotiti precej neosebno sporočilo v zgornjem levem kotu v obliki spodnje sličice:
To bomo seveda takoj spremenili v nekaj lepšega. Izberete sličico, ki vam ustreza, jo obrežite na velikost 135 x 135 pik (barvna globina 72 dpi) ter shranite v imenik c:\wamp\www\mojwiki\skins\common\images\mojwikilogo.jpg. Potem (spet z urejevalnikom besedil) odprete datoteko c:\wamp\www\mojwiki\LocalSettings.php in spremenite vrstico
$wgLogo = "$wgStylePath/common/images/wiki.png";
v:
$wgLogo = "$wgStylePath/common/images/mojwikilogo.jpg";
V brskalniku osvežite stran in vaš krasni novi logotip bi se moral pokazati na mestu, ki ga je prej zasedala zgornja spaka.
Zdaj imate svoj nov, čist, uporaben wiki, ki ga lahko uporabljate za precej reči, bodisi v skupini ali sami. Kot individualno orodje utegne biti koristen za zapisovanje, shranjevanje seznamov, povezav, zapiskov, slik, kontekstualnih povezav do lokalnih datotek, skratka vsega, kar bi utegnili sčasoma iskati ali se na to sklicevati. Pri projektih je zelo uporabna lastnost wikija dejstvo, da shranjuje zgodovino več različic in omogoča skrajno preprosto dodajanje in urejanje strani. Sčasoma lahko dodate tudi kako razširitev, recimo že omenjeno za ustvarjanje lokalnih povezav, pa tudi kaj bolj eksotičnega. Edino, česar se je dobro vsaj približno naučiti, je sicer silno enostaven, a kljub temu blago poseben jezik, ki ga moramo vsaj približno znati, če želimo oblikovati stran. Vsebino sicer lahko dodajamo kar tako, brez oblikovanja, vendar nam to potem ne pomaga pretirano. Tudi za wiki torej, čeprav v manjši meri, velja stara modrost: RTFM. (Če kdo morda še ne ve, kaj ta kratica pomeni, naj jo vpiše v spletni iskalnik …)
RABA WIKIJEV V ORGANIZACIJAH
Raziskave (Masur in Monavari, 2008) so pokazale, da so wikiji najpogosteje uporabljani kot skupna osnova za sodelovanje in povečevanje možnosti ustvarjanja novega znanja, kar prispeva k nastajanju novih idej in zato pomeni nekakšno bližnjico do večje inovativnosti v organizacijah. Uporaba wikija v namene internega sodelovanja tako pomaga udeležencem do večjega izkoristka skupnih informacij, in sicer predvsem prek možnosti prispevanja in urejanja vsebin ter izkušenj.Dandanašnji razvoj spleta omogoča nove oblike in mehanizme sodelovanja, ki postaja osnova za uspešnost organizacij. Tem namreč omogoča skupno rabo in izkoriščanje razpršenih virov in strokovnih znanj. Po Lotii (2004) sta učenje in ustvarjanje novega znanja dve izmed najpomembnejših koristi sodelovanja.
SKUPNI IMENOVALEC SPLETA 2.0
Nova generacija spleta oziroma splet 2.0 ponuja širok nabor orodij, ki imajo predvsem en skupni imenovalec, in ta je širjenje novega znanja z interakcijo znotraj skupine uporabnikov ali organizacije. Omenjena nova orodja, kot so wikiji, blogi in omrežja P2P ponujajo nove načine sodelovanja, transakcij in vključevanja posameznikov v skupne projekte, kakršni so denimo razvoj programske opreme, storitev in izdelkov. Ti skupni projekti so lahko celo tako napredni, da konkurirajo izdelkom in storitvam največjih in finančno najbolje stoječih korporacij. Najočitnejši primer za to je seveda operacijski sistem Linux, ki je rezultat skupnih prizadevanj tisočev prostovoljcev in ki počasi postaja (ali pa je celo že) po kakovosti povsem primerljiv s komercialnimi izdelki. Tudi spletna enciklopedija Wikipedia je ena izmed oblik skupinskega dela, ki je že doživela uveljavitev, saj postaja eden najpogosteje citiranih virov v akademskih, novinarskih in številnih drugih izdelkih in oblikah ustvarjanja. Toda to je že druga zgodba.
Moj mikro, Januar 2009 | Boštjan Klajnščak
