Zanimivo je načelo sestavljanja. Elementi, imenovani »biti«, so označeni z barvami glede na funkcijo, med seboj pa se spojijo z magnetnim spojem. Nobene potrebe ni po spajkanju ali drugem načinu združevanja. Prav tako elementov ni treba dodatno programirati. Narejeno »vezje«, ki opravlja želeno nalogo, lahko hitro razstavimo in naredimo kaj drugega. Komplet je bolj kot za resno delo primeren za izobraževanje, čeprav lahko z njim vseeno izvedemo enostavno krmiljenje ene naprave naenkrat.
Kot je običajno pri sistemih pametnega doma, imamo osrednji element. Pri tem kompletu je to CloudBit, kartični računalnik z operacijskim sistemom Linux, ki skrbi tudi za povezavo s spletom prek domačega omrežja Wi-Fi (USB-dodatek). Po zgoraj omenjenem načelu nanj dodajamo elemente, ki jih potrebujemo. Na primer termometer, ki meri temperaturo blizu vrat hladilnika. Preprosto narejeno vezje nas opozori, kadar pozabimo zapreti vrata. Ker kartični računalnik nima zaslona oziroma priključkov, da bi nanj povezali tipkovnico in monitor, ga v domače omrežje priključimo tako, da ga najprej spravimo v ustrezni način delovanja. V tem načinu deluje kot dostopna točka omrežja Wi-Fi. Z mobilno napravo se priključimo nanj, nato pa z aplikacijo nastavimo vse potrebno za njegov priklop v domače brezžično omrežje. Po tem ta prek njega dostopa v internet in do oblačne storitve podjetja.
Komplet za pametni dom omogoča, da si sami izdelamo internet naprav, kljub svoji preprostosti (in omejenosti) pa pomeni alternativo večjim ponudnikom sistemov pametnega doma. Kartični računalnik CloudBit ne more sočasno nadzirati več naprav, ker načelo ni tako. Elementi, ki krmilijo naprave (na primer prižigajo in ugašajo luči), so fizično priključeni nanj, zato lahko »vezje« krmili le eno napravo naenkrat. Zmogljivejši sistemi pametnega doma imajo osrednjo enoto, na katero je sočasno priključenih več krmilnih elementov. Kar je razumljivo, kadar želimo prižigati in ugašati vse luči v hiši, postane pa nepotrebno, kadar želimo krmiliti le eno. Po drugi strani pa lahko dokupimo toliko CloudBitov, kolikor jih potrebujemo. Njegova cena je slabih 60 evrov, kar je približno toliko, kot stanejo elementi zmogljivejših sistemov pametnega doma.
Poleg tega kompleta podjetje nudi še celo vrsto drugih, od osnovnega za otroke in začetnike, kompleta za povezavo »bitov« z mikrokrmilnikom Arduino, pa do izobraževalnega kompleta, ki vsebuje največ elementov in je tudi najdražji. Kupimo lahko tudi posamezne elemente, tako da nismo odvisni le od kompletov. Komu pa je vse to namenjeno? V prvi vrsti samograditeljem, ki bi radi hitro naredili »prototip« elektronske naprave, ali pa ljudem, ki bi radi raziskali možnosti elektronike, brez spajkanja, povezovanja žic in programiranja.
Ideja je dati ljudem orodje, s katerim bi ti dobili ideje za nove »elektronske« rešitve, nove elektronske naprave. Na začetku so nudili elemente, ki so bili namenjeni staršem otrok in učiteljem, da so skupaj z otroki gradili preprosta elektronska vezja. Ko je zbirka elementov postajala širša, elementi pa zmogljivejši, so po njih posegli tudi snovalci elektronike in inženirji. Uporabljajo jih za hiter razvoj prototipov in preverjanje ideje o novih napravah.
Moj mikro Januar Februar 2015 | Jan Kosmač
