Po namestitvi in zagonu vnesemo v okno za prijavo naše podatke – IP-naslov strežnika z nameščenim Asteriskom in podatke za dostop prek vmesnika AMI (v našem primeru mojmikro in mikado). Če se pojavijo težave pri prijavljanju (podatki v oknu), sta težavi običajno dve – prva možnost je aktivnost požarnega zidu na Asterisku, druga pa neustrezna definicija v vrstici manager.conf. Požarni zid lahko začasno dezaktiviramo prek grafičnega vmesnika. V primeru distribucije Elastix storimo to prek privzetega grafičnega vmesnika (meni Security – Deactivate Firewall). Nastavitve v datoteki manager.conf pa popravimo s pomočjo urejevalnika tako, da bo pri uporabniškem računu za AMI definiciji dodana še vrstica permit z IP-naslovom računalnika, na katerega namestimo AstChannelslive. Po spremembi datoteke manager prek Asteriskove ukazne vrstice izvedemo še osvežitev nastavitev z ukazom manager reload.

Po uspešnem zagonu dobimo na zaslonu informacije o konfiguriranih čakalnih vrstah, uporabnikih (SIP, IAX) ter povezavah z drugimi sistemi (DAHDI oziroma VoIP). Delovanje programa spominja na delovanje Asteriskovega grafičnega vmesnika Flash Operator Panel. Bistvena razlika pa je v delovanju, saj AstChannelslive deluje kot samostojni odjemalec 'na poljubnem' računalniku, Operator Panel pa kot spletna aplikacija. Dostop prek vmesnika AMI uporablja tudi Activa TSP (http://activa.sourceforge.net/). Po namestitvi paketa se med modemskimi nastavitvami pojavi nov povezovalni element (Activa TPS), ki ga lahko povežemo z ustreznim programom, ki podpira uporabo različnih 'linij' (TAPI). Če aktiviramo povezavo in prek tega programa, ki sicer ne podpira možnosti povezovanja prek SIP-protokola (podpira pa ga odjemalec, ki ga ta kliče), lahko tako vzpostavimo klic prek našega Asterisk strežnika. Tako lahko izvedemo integracijo Asteriska iz poljubne aplikacije s podporo TAPI. Med kopico omenimo zato le Microsoftov Outlook ali Dialer.

Vmesnik AMI se izkaže kot zelo uporaben, saj lahko z oddaljenega odjemalca prevzamemo praktično v celoti nadzor tako nad delovanjem kot konfiguracijo strežnika. Zaradi vpisovanja uporabniških imen in gesel, ki nam omogočajo dostop prek vmesnika, moramo biti previdni, kakšne uporabniške pravice dodelimo tem uporabnikom (minimum, ki še zadošča) in s katerih IP-naslovov omogočamo dostop (datoteka manager.conf). Če bi recimo v odjemalca vpisali uporabniško ime »admin« in bi nekdo želel zlorabiti ta uporabniški račun, bi z istega računalnika le zagnal ukazno vrstico in se s pomočjo telnet odjemalca prijavil na strežnik prek vrat 5038. Ko bi se s temi podatki prijavil, bi lahko zagnal poljuben ukaz - recimo za izbris uporabnikov, ustavitev sistema ali celo spremembo načrta usmerjenja, ki bo omogočal medcelinske klice –, tega pa si verjetno ne želite.

Podoben učinek kot prek vmesnika AMI lahko dosežemo tudi prek SSH-povezave. Uporabimo derivat odjemalca Putty – Kitty (http://www.9bis.net/kitty/). Uporaba Kitty je praktično enaka kot pri Puttyju, ima pa nekaj uporabnih dodatkov. Za preizkus naredimo povezavo (z imenom Elastix) do našega strežnika z naslovom 192.168.178.10. V polje Host name vnesemo 192.168.178.10 in izberemo polje SSH, ki samodejno vpiše v polje Port vrednost 22. V oknu Category izberemo Connection in zavihek Data. V polje Auto-login username vpišemo uporabniško ime za prijavo (v našem primeru root), v polje Auto-login password pa pripadajoče geslo. Ukaz, ki ga želimo samodejno poslati ob zagonu, zapišemo v polje v obliki asterisk -rcvx »želeni_ukaz_ki_bi_ga_poslali_preko_v_Asteriskovo_konzolo«. V našem primeru želimo poslati ukaz sip show peers, zato vpišemo v polje Connection asterisk -rcvx »sip show peers«. Celotno opravilo lahko zapišemo še v paketno datoteko in skrijemo za klik na namizju:

@echo off
kitty.exe -load elastix

Seveda pa bi lahko tudi AMI tunelirali prek SSH-povezave.

ŠE ENKRAT KONFIGURACIJA

Pomen in moč konfiguracijskih datotek smo spoznali že v preteklih člankih. V naših primerih smo že uporabljali najpogostejše aplikacije in funkcije. Za osvežitev naredimo odzivnik z uro. Marsikdo se gotovo še spomni številke 95, ki jo bomo uporabili tudi v našem primeru. V datoteko /etc/asterisk/extensions_custom conf dodamo nov vnos:

exten => 95,1,Answer()
same => n,SayUnixTime(,CET,R)
same => n,Playback(beep)
same => n,Hangup()

Ko vnos shranimo, ne smemo pozabiti na osvežitev konfiguracije. Zdaj že vemo, da bo v primeru klica na številko naš strežnik vzpostavil povezavo, povedal trenutni čas, na koncu predvajal beep datoteko in prekinil povezavo. Seveda bi lahko v primeru drugačnih nastavitev in datotek v slovenskem jeziku našo uro tudi 'poslovenili'.

Omenili smo že, da ima Asterik tudi interno bazo, ki je zelo preprosta za uporabo. Zapise v njej lahko izpišemo iz Asteriskove ukazne vrstice s pomočjo ukaza database show. V primeru, ki sledi, bomo spreminjali vsebino spremenljivke v bazi in jo uporabili kot podatek pri klicu. V našo datoteko extensions_custom.conf dodamo vrstice:

exten => 678,1,Set(COUNT=${DB(test/count)})
same => n,Answer
same => n,GotoIf($[${ISNULL(${COUNT})}]?:continue)
same => n,Set(DB(test/count)=1)
same => n,Goto(1)
same => n(continue),NoOp()
same => n,SayNumber(${COUNT})
same => n,Set(COUNT=$[${COUNT} + 1]
same => n,Set(DB(test/count)=${COUNT})
same => n,Goto(1)
same => n,Hangup()

exten => 876,1,Set(COUNT=${DB(test/count)})
same => n,Answer
same => n,GotoIf($[${ISNULL(${COUNT})}]?:continue1)
same => n,Set(DB(test/count)=1)
same => n,Goto(1)
same => n(continue1),NoOp()
same => n,SayNumber(${COUNT})
same => n,Set(COUNT=$[${COUNT} - 1]
same => n,Set(DB(test/count)=${COUNT})
same => n,Goto(1)
same => n,Hangup()

V primeru klica na številko 678 se pri prvem klicu v Asteriskovi bazi ustvari 'družina' test s 'spremenljivko' count, ki se ji priredi vrednost '1' (vrstica Set(DB(test/count)=1)). Vrednost spremenljivke se v času, dokler je klic vzpostavljen, povečuje za 1 (vrstica Set(COUNT=$[${COUNT} + 1]), strežnik pa nam predvaja glasovno sporočilo (vrstica SayNumber(${COUNT})) – dejansko šteje navzgor. Kot se za inteligenten sistem spodobi, v primeru prekinitve klica in po ponovni vzpostavitvi strežnik nadaljuje s štetjem tam, kjer smo 'pogovor' prekinili. Skrivnost je v zapisovanju trenutne vrednosti v lokalno bazo. Trenutno vrednost lahko preverimo z ukazom database show test (v našem primeru je bil odgovor /test/count: 7). Vrednost lahko tudi ročno spremenimo s pomočjo ukaza database put test count 100 in priredimo naši spremenljivki novo vrednost 100. Če pokličemo na številko 876, bo sistem odšteval od 100 navzdol oziroma če bomo zvezo prekinili, od tam, kjer smo končali. V primeru izmeničnega klicanja na številki 678 in 876 bo strežnik izmenično štel navzgor oziroma navzdol.

Naredimo kompleksnejši zgled. Ob klicu na številko 888 bomo po vzpostavitvi povezave vnesli prek DTMF-tonov dve poljubni (trimestni) števili, strežnik pa nas bo s sporočili vodil, ponovil obe števili in na koncu izračunal vsoto.

exten => 888,1,Answer()
same => n,Background(beep)
same => n,Playback(please-enter-the&first&number)
same => n,Read(a,,,,,3)
;same => n,wait(3)
same => n,SayNumber(${a})
same => n,Playback(beep)
same => n,Playback(please-enter-the&second&number)
same => n,Read(b,,,,,3)
;same => n,Wait(3)
same => n,SayNumber(${b})
same => n,Playback(beep)
same => n,Wait(0.5)
same => n,Playback(beep)
same => n,Set(c=$[${a}+${b}]
same => n,SayNumber(${a})
same => n,Playback(plus)
same => n,SayNumber(${b}
same => n,Playback(is)
same => n,SayNumber(${c})
same => n,Hangup()

Vse ukaze in uporabljene gradnike smo že spoznali. Dodatno pojasnilo zasluži le uporabljeni Playback, v katerem smo tokrat s pomočjo '&' skupaj 'zlepili' različne datoteke (datoteko please-enter-the, datoteko first in datoteko number). Vse uporabljene zvočne datoteke so že pripravljene v imeniku /var/lib/asterisk/sounds/.

V primeru morebitnih težav moramo izvesti določene akcije. To storimo običajno s pomočjo različnih skript ali prek oddaljenega dostopa (na primer VPN-povezave, SSH …). Posamezna dejanja pa lahko preprosto aktiviramo tudi s pomočjo klica na določeno številko. V našem primeru bomo s pomočjo klica na številko 987 izvedli ponoven zagon našega strežnik. Kot varnostni mehanizem je uporabljena številka kličočega. Če bo klic prišel s številke 1234, se bo ukaz shutdown -r now aktiviral, v primeru klica z druge številke pa se bo zveza le prekinila. Na tak način smo preprečili morebitno 'zlorabo' oziroma nepotrebni ponovni zagon v primeru klica na 'napačne številke'.

exten => 987,1,Answer()
same => n,Verbose(3,stevilka ki jo ujamem je ${CALLERID(num)})
same => n,GotoIf($[${CALLERID(num)}=1234]?mojmikro:ostali)
same => n(mojmikro),Playback(beep)
same => n,SayNumber(3)
same => n,SayNumber(2)
same => n,SayNumber(1)
same => n,System(sudo shutdown -r now)
same => n,Hangup()
same => n(ostali),Hangup()

Elastix omogoča preprost način vzpostavitve konferenčnega strežnika prek grafičnega menija (PBX-Conferences). Tako definiran strežnik omogoča govorno zvezo več uporabnikov, ki so jim namenjene posamezne konferenčne sobe. Privzeti grafični vmesnik pa omogoča sorazmerno malo nastavitev, saj lahko za vse uporabnike ene konferenčne sobe določimo le eno uporabniško in eno administratorsko geslo. Pri resnejši uporabi se to lahko izkaže za težavo, saj moramo, če želimo le enemu uporabniku omejiti dostop, zamenjati geslo za vse uporabnike. Bistveno lažje je, če ima vsak uporabnik ločeno geslo, ki je lahko različno za vsako konferenčno sobo. Konferenčni strežnik v skladu z našo željo bomo vzpostavili s spodaj navedenim vpisom v datoteki extensions_custom.conf:

exten => 777,1,Answer()
same => n,Read(conf_num,enter-conf-call-number,4)
same => n,Verbose(3,${conf_num}${CALLERID(num)})
same => n,set(passpin=${DB(conf/${conf_num}${CALLERID(num)}})
same => n,System("mkdir /tmp/${CALLERID(num)}")
same => n,System("date >> /tmp/${CALLERID(num)}/dnevnik")
same => n,System("echo ${conf_num} >> /tmp/${CALLERID(num)}/dnevnik")
same => n,Authenticate(${passpin})
same => n,MeetMe(${conf_num},siMDc,${passpin})
same => n,Hangup()

V primeru klica na številko 777 bo vrstica Read pozvala uporabnika prek zvočnega sporočila, da naj vnese številko konferenčne sobe. Vrstica Verbose je namenjena nadzoru in v Asteriskovi ukazni vrstici izpiše zajeta parametra – številko konferenčne sobe, ki je vnesena s pomočjo DTMF-tona, ter interno številko, s katere oseba kliče. Vrstica, ki sledi, priredi spremenljivki passpin vrednost, ki se prebere iz lokalne Asteriskove baze (družina conf, spremenljivka oziroma vrednost, ki je sestavljena iz številke konferenčne sobe in številke kličočega). Vrstice System v imeniku /tmp ustvarijo imenik z imenom številke kličočega, v njej ustvarijo (če je še ni) datoteko dnevnik in vanjo zapišejo čas prijave uporabnika na konferenčni strežnik. Sledijo vrstice za overjanje in prijavo v izbrano konferenčno sobo, v skladu s parametri (s = dostop do menija ob pritisku na *, i = najava ob prijavi uporabnikov, M = glasba na čakanju, če je uporabnik sam v konferenčni sobi, D = možnost dinamičnega dodajanja konference, C = nadaljevanje po izhodu iz konference). Preden je strežnik uporaben, moramo v bazo dodati še vnose v obliki database put conf soba&klicna_številka geslo. V našem primeru smo vpisali:

database put conf 4321100 7357
database put conf 4321101 007
database put conf 1234100 001122
database put conf 1234101 123

Tako smo definirali, da je v primeru klica s številke 100 geslo za dostop do sobe 4321 7357, z iste številke pa je dostop do sobe 1234 mogoč z geslom 001122. V primeru klica s številke 101 je omogočen dostop do konferenčne sobe 4321 z geslom 007, do sobe 1234 pa z geslom 123. Posameznikom lahko omogočimo z istim geslom dostop do vseh sob ali pa jim omogočimo dostop do le nekaterih. Uporabniška gesla in dostope lahko hitro preverimo s pomočjo ukaza database show conf. Če naredite še uporabniku prijazen vmesnik (na primer prek spletnega brskalnika) za administriranje uporabniških računov na konferenčnem sistemu, že imate uporaben konferenčni strežnik, ki dostope do posameznih sob tudi beleži (/tmp/.../dnevnik).

Še lažje zagotovimo funkcionalnost obveščanja večjega števila uporabnikov. V datoteki extensions_custom.conf definiramo novo številko takole (vse skupaj je ena vrstica):

exten => 800,1,Page(Local/${DB(pagegroup/mem0)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem1)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem2)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem3)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem4)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem5)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem6)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem7)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem8)}@from-internal&Local/${DB(pagegroup/mem9)}@from-internal,d&A(obvestilo)).

S klicem na številko 800 aktiviramo proceduro, s katero strežnik hkrati pokliče številke, definirane v lokalni bazi, in jim po vzpostavitvi zveze predvajamo zvočno datoteko obvestila. Posameznega uporabnika vpišemo v obliki database put pagegroup mem_zaporedna_st. klicna_številka_uporabnika.

Na pozicijo 0 vpišimo številko 1234567 (database put pagegroup mem0 1234567), drugo številko 323123 pa vpišemo na pozicijo 5 (database put pagegroup mem5 323123). Ker sta definirani le dve številki, bo sistem ob klicu na številko 800 obvestil le dva uporabnika. Glede na do zdaj pridobljeno znanje verjetno ne bo težko pripraviti skripte, ki bo na želeno pozicijo vpisala številke uporabnikov, ki jih želimo obveščati in jim predvajati sporočilo, ki ga želimo. Seveda lahko brez težav definicijo prilagodimo tudi za več uporabnikov.

Namesto paralelnega poziva uporabnikov lahko definiramo tudi zaporedje pozivanja. Vrsto definiramo za številko 864:

exten => 864,1,Mixmonitor(odhodni.wav)
same => n,Dial(Local/123from-internal/n,10,A(beep)&g)
same => n,Dial(Local/45664@from-internal/n,10,A(beep)&g)
same => n,Dial(Local/78900@from-internal/n,10,A(beep)&g)
same => n,Hangup()

Samo zaporedje (ki bi delovalo ne glede na odgovor klicane številke) pa bi lahko definirali tudi s pomočjo Asteriskove funkcije Delay.

Oglejmo si še tokratni zadnji primer z uporabo Asteriskove baze. Definirajmo številko 853. Odziv je v primeru klica odvisen od vpisa v bazo, razlikoval pa se bo glede na številko kličočega:

exten => 853,1,Answer()
same => n,Verbose(3,********** Parameter, ki ga zapomnim, je ${CALLERID(num)} **********)
same => n,Set(INFO=${DB(INFO-i/${CALLERID(num)})})
same => n,Verbose(3, INFO= ${INFO})
same => n,SayPhonetic(${INFO})
same => n,Hangup()

V bazo pa dodamo vnose:

/INFO-i/100 : Test
/INFO-i/101 : 1357
/INFO-i/102 : 007
/INFO-i/103 : 2468
/INFO-i/104 : 97531
/INFO-i/105 : mojMikro

Če pokličemo na številko 853 s številke 100, bo odgovor test, s številke 101 1357, s številke 102 007 … Če bi definicijo nekoliko razširili, lahko dobimo preprosto storitev, ki nam sporoči želeno stanje (na primer stanje delovnih ur).

Na koncu si oglejmo še preprosto definicijo funkcije FollowMe. Morda boste razočarani, a definiranje je resnično trivialno. V datoteko extensions_custom.conf dodamo:

exten => 844,1,Answer()
same => n,Followme(${EXTEN},sandI)
same => n,Hangup()

zaporedje pa definiramo v datoteke /etc/asterisk/followme.conf (strežnik bo poskušal za 10 s vzpostaviti povezavo s številko 1322400, nato s številko 1323063 in na koncu še s številko 031135776):

[844]
context => from-internal
number => 1322400,10,1
number => 1323063,10,2
number => 031135776,10,3

ZA NAJZAHTEVNEJŠE

V prihodnjem, zadnjem članku si bomo med drugim ogledali možnosti povezovanja Asteriska z drugim strežnikom, spoznali možnosti razhroščevanja in nadzora parametrov, pomembnih za delovanje strežnika, ter pokukali v bazo, ki hrani kopico koristnih podatkov.

Se nadaljuje …