Predstavljajte si, da imate v sekvenčniku posnetih nekaj deset zvočnih stez, vklopljenih nekaj zvočnih učinkov v obliki VST, morda tudi kak virtualni instrument. Pravzaprav zelo povprečen zalogaj za današnje dni. A nastopi trenutek, ko bi želeli naši stvaritvi dodati malce bolj profesionalen prizvok z dodatkom še kakovostnejših (in hkrati hudo lačnih procesorske moči) zvočnih vtičev in zadevica se lahko kaj hitro sesede. Premalo pomnilnika, vsa porabljena moč procesorja in podobne stvari so še zelo znane vsaj izpred nekaj let, ko smo se vsakodnevno ubadali s takšnimi težavami.
Za domačega, neprofesionalnega ustvarjalca takšen položaj niti ne pomeni kake velike blamaže, saj se vsakomur z vsaj malce iznajdljivosti uspe dokopati do končnega izdelka. Pač na malce počasnejši način, na primer z »off line« procesiranjem, shranitvijo posnetka na svojo zvočno stezo ali podobno manipulacijo.
Bolj delikatna pa je zadeva, ko gre za bolj profesionalno naravnan studio, kjer naj bi za plačano storitev dobili kar najvišjo kakovost. Predstavljajte si, da stranki zaračunajo konkretne denarce, potem pa se računalnik pred njenimi očmi sesede na podoben način, kot se ji to dogaja tudi doma. Vsekakor kočljiv položaj za mojstre v studiu.
REŠITEV: DSP-KARTICE
Čeprav pred sistemskimi in programskimi tegobami ni imun prav noben računalnik, pa je vsaj za primere, ko zmanjka procesorske moči, na voljo dovolj kakovostnih izdelkov.
Dodatno procesorsko (DSP) moč za razbremenitev glavnega procesorja in izvajanje kakovostnih zvočnih dodatkov lahko namreč dokupimo v obliki različnih DSP-kartic (vmesniki PCI, PCIe, Firewire ...) in s tem dodamo studiu malce bolj profesionalen prizvok. V okviru teh kartic namreč ne gre za golo povečanje moči (zadeva pač ni tako enostavna), temveč večina izmed njih v kompletu vsebuje programske elemente vrhunskih zvočnih učinkov in orodij, ki jih ponavadi v običajni obliki VST redkeje srečamo.
Kakovostne DSP-kartice se začnejo nekje pri 400 evrih, vendar velja opozoriti, da to v osnovi niso vedno tudi zvočni pretvorniki (pozor, kadar potrebujete tudi zvočne vhode/izhode!). Čeprav je na trgu precej zvočnih kartic, ki vsebujejo tudi preprost DSP, pa govorimo o popolnoma drugačni kategoriji izdelkov. Začetnikom vsekakor bolj priporočam kako cenejšo različico, morda kartico proizvajalca E-MU, katerega izdelki imajo poleg kakovostnih pretvornikov tudi razmeroma soliden DSP.
SPECIALIZIRANI IZDELKI
Zahtevnejših uporabnikov pa to vsekakor ne bo zadovoljilo. Tu nastopijo specializirani DSP-izdelki, kakršne nam ponujata tudi proizvajalca T.C. Electronic in Universal Audio. Oba imata bogato zgodovino in znanje glede proizvodnje vrhunskih – butičnih studijskih komponent, kar se v zadnjih letih s pridom uporablja pri pretvorbi v digitalno obliko.
Universal Audio ponuja serijo UAD z različnimi paketi, ki se med seboj razlikujejo po ceni, zmogljivostih, številu priloženih zvočnih učinkov in podobno. To nam učinkovito nadomesti vrhunske studijske škatlice (dinamični, frekvenčni, prostorski učinki) tipa Neve, Pultec, Fairchild in podobne. Za uporabo teh (originalov) je bilo namreč še pred nekaj leti treba najeti izredno drag snemalni studio, saj jih v manjših studiih enostavno ni bilo. Danes pa lahko uporabimo njihove digitalne klone.
Vsak izdelek UAD temelji na DSP-kartici, število dodanih kakovostnih učinkov pa je odvisno od tega, katero različico paketa prvotno izberemo. Manj zahtevnim ustvarjalcem je namenjen Project-PAK, obširnejši pa je Extreme PAK, ki vsebuje vsa potrebna orodja (32 vtičnikov) za profesionalno miksanje in mastering. Vmesne različice (Flexi, Ultra, Express, Expert) pa ob nakupu ponujajo različne bonuse oz. vavčerje za dokup nekaterih orodij po lastnem izboru. Podprta so vzorčenja vseh običajnih kakovosti, vse tja do 192 KHz. Za tiste zahtevnejše, ki imajo dovolj prostih rež na matični plošči, je zanimiv podatek, da lahko hkrati vdelami do 4 DSP-kartice UAD.
Poskrbljeno je tudi za uporabnike prenosnikov, saj je nekaj paketov (Xpress, Xpert, Xtreme) na voljo tudi v tehnologiji ExpressCard.
KUPITI ALI NE?
Kupiti DSP-kartico ali ne, je zelo relativno vprašanje. Kdor je že izrabil potencial dovolj zmogljivega računalnika in dobro ve, kako računalniški studio deluje, je gotovo primeren kandidat za novega lastnika.
Po drugi strani pa se hitro lahko zgodi, da strošek nove DSP-kartice podvoji ali celo potroji vrednost celotnega računalnika in njegov lastnik se hitro lahko začne spraševati, ali bi morda hitrejši procesor skupaj s posameznimi VST-učinki morda prinesel podobne rezultate za precej manjše denarce. Poleg tega se v vse večjem številu pojavljajo novi DSP-izdelki drugih uglednih proizvajalcev (SSL, Focusrite), kar je vsekakor dovolj velik razlog za tehten premislek ...
Igor Matičič
