Serviser pralnega stroja pride na dom s polno torbo orodja, ki ga bo morda potreboval. Vse, kar potrebuje, bi moral imeti s seboj tudi »računalniški strokovnjak«. Naj se ne zanaša na prenos orodij s spleta, saj morda ne bom imel dostopa do njega ali pa bo ta obupno počasen.

Zavrniti družinske člane in dobre prijatelje se ne spodobi. Pričakujejo pomoč, normalna je in enkrat se bodo tako ali drugače oddolžili. Je pa lažje, če sodelujemo že pri izboru in nakupu naprave, računalnika, prenosnika, telefona, tablice. Pozneje bomo zato imeli s pomočjo manj težav.

Ko je nekaj narobe s televizorjem, ne kličemo prijatelja, znanca inženirja elektrotehnike. »Poslušaj, stari, dolgo se nisva slišala. Prideš na pivo in, saj res, s televizorjem je nekaj narobe. Boš pogledal, ko boš tu?« Čudno se začne obnašati računalnik in večina stori natanko to! Prijatelj, znanec, član razširjene družine, vsak je dober, tudi če ga že leta nismo videli. Pričakujete prijateljsko pomoč, ne plačljivega serviserja. Največ, kar daste, je obljubljena pijača in zahvala po urah napornega, živčnega in neplačanega dela, ki je največkrat posledica neodgovornega ravnanja.

Google je spletni iskalnik, vendar si soustanovitelj in trenutni direktor Larry Page prizadeva doseči cilj, ki mu je bil položen v zibelko. Njegov oče Carl je bil pionir računalništva in umetne inteligence in je sinu vcepil zavedanje, da je prihodnost inteligentni stroj. Radikalna ideja, za katero nekateri menijo, da je najnevarnejša na svetu.

Razvoj umetne inteligence in povezav med stroji kaže, da bo scenarij iz legendarnega filma Terminator, s še bolj legendarnim avstrijskim igralcem resničnost čez trideset let. Stroji bodo obvladali sposobnost samoohranitve, to, ali se zavedajo obstoja, pa ni tako pomembno. Kaj bo z ljudmi? Spremenili se bomo v kiborge in iskali vrelec modrosti, če nas stroji ne bodo poteptali kot mrčes.

Otroci v višjih razredih osnovne šole se lahko odločijo za izbirne predmete, pri katerih se učijo uporabljati Word in Excel, spoznavajo računalniške mreže in se gredo multimedijo. Res mislite, da je tak učni program pravšnji? V Veliki Britaniji ga bodo spremenili in namenili poudarek učenju programiranja, učiteljem pa možnost, da sami odločijo, kaj, kako in s katerimi orodji bodo poučevali.

Spremembe so boleče. Leta uporabljamo Google in v njegovih storitvah imamo shranjene podatke, katerih izgubo si težko privoščimo. Velikokrat je to tudi edini razlog, zakaj se ne odločimo za uporabo alternativ. Prenos podatkov drugam ni bavbav. Za piko na i pa še popolnoma izbrišemo Googlov račun!

Priročno in udobno je, če uporabljamo vse storitve od enega ponudnika. Za skoraj vsako Googlovo storitev pa je alternativa. Ni enega ponudnika, ki bi ponujal vse, kajti potem bi govorili le o novem Googlu, spremenilo pa se ne bi veliko. Kajti če svoje spletne aktivnosti porazdelimo med več ponudniki, preprečimo, da bi en sam izvedel preveč o nas.

V zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi se tako celovito prikradlo v življenje slehernega uporabnika. Google je vseprisoten, tako priljubljen pa je zaradi istih razlogov, zaradi katerih ga tudi največkrat kritiziramo. Ker vohlja za vedenjem uporabnika na spletu, mu lahko nudi udobje in kombinacijo storitev, večinoma brezplačno, ki zadovoljijo skoraj vsako njegovo potrebo. To ima ceno. Manj zasebnosti. Nobeno podjetje, storitev, izdelek pa ni večen. Je že prišel čas, da se obrnemo stran od Googla in uporabimo alternative.

Novi filmi so navzven lepi, polni atraktivnih posnetkov in akcijskih scen, navznoter pa prazni, brez vsebine. S starimi igrami je podobno. Igre, ki smo jih v osemdesetih igrali na hišnih računalnikih, pozneje pa na osebnih računalnikih, so imele po današnjih standardih obupno grafiko, so bile pa inovativne in vsebinsko polne. Princ of Persia, Manic Miner, Full Trottle, Doom in še veliko drugih naslovov zbudi spomine iz otroštva. A vendarle ne bomo pisali o zgodovini računalniških iger, temveč o tem, kako lahko stare igre igramo danes.