Strojno gledano se NMT-predvajalniki delijo na dva tabora glede na to, na katerem čipovju so grajeni. Čeprav so se v zadnjem letu pojavili tudi nekateri novi proizvajalci čipov za NMT-predvajalnike (gre za čipe, ki strojno dekodirajo medijske vsebine, nekateri pa jih znajo celo strojno kodirati), med njimi še vedno prevladujejo nabori podjetij Sigma in Realtek. Sigma je leta 2008 prišla na trg prva, cenejši Realtek pa leto pozneje. Danes večina novih naprav NMT temelji na čipovju teh dveh proizvajalcev, večinski del pa ima Realtek.

Omenili smo že razlike med cenovnimi razredi naprav NMT, in prav je, da pogledamo, kaj vse znajo dražji NMT-ji. Pregled funkcij je naključen, kot smo ga srečali med testiranjem več deset naprav NMT različnih proizvajalcev. Po naših informacijah (še) ni naprave NMT, ki bi podpirala prav vse, tako da velja preveriti, kaj ponujajo posamezni modeli, in izbrati tistega z naborom funkcij, ki nam je najbolj pogodu.

Vzroki za bliskovit uspeh NMT-jev so mnogi. Zagotovo pa je glavni v tem, kaj vse NMT zna, katere funkcije ponuja in katere formate podpira. Preprosto in hitro povedano: NMT ima in zna vse.

V preteklih petih letih smo v Sloveniji večinoma že prešli na ploske televizorje nove generacije. Večina je zmožna prikazati sliko polne ločljivosti HD, nekateri malce starejši pa vsaj »HD-ready«. A kaj, če HD-vsebine večini niso dostopne. Kanale HD TV lahko preštejemo na prste ene roke, pa še ti so na voljo le pri peščici ponudnikov televizije (povsod za opazno mesečno doplačilo). Toda morje HD-vsebin je dostopnih na internetu. Hitro in preprosto jih lahko prenesemo v računalnik. A kako od tam do TV-ja?

Korektno je, da se dotaknemo tudi obdelave videoposnetkov, saj se s HD-posnetki marsikaj spreminja. Prva zadrega je vsekakor format, v katerem naša naprava zapisuje video. Če smo življenjski, potem v enem gospodinjstvu kaj kmalu najdemo dve ali tri naprave, s katerimi občasno snemamo video. Seveda vsaka v svojem formatu.

Omenili smo že, da snemanje videoposnetkov dandanes obvlada že cela paleta naprav iz sveta zabavne elektronike, od spletne kamere za nekaj deset evrov in najcenejših digitalnih fotoaparatov pa do specializiranih videokamer in aparatov DSLR za več tisočakov. Kaj izbrati in kako z napravo živeti?

Saj ni res pa je − že mobilni telefoni zajemajo video v HD-ločljivosti. V svet HD-videozapisov vstopajo celo profesionalni in polprofesionalni zrcalnorefleksni DSLR- fotoaparati, in to le tri leta po tem, ko je v krogu resnih fotografov moje namigovanje o tem rodilo le temne poglede. Tu so še vedno tudi namenske kamere in malo manj resni, prej pištolam kot kameram podobni kamkorderji … Kaj torej izbrati in zakaj?

Snemanje videoposnetkov se je v zadnjih treh letih dokončno razbohotilo in prijelo. Glavna botra uspeha videa sta zagotovo HD in pa funkcija kamkorderja, vgrajena v večino naših vsakdanjih digitalnih sopotnikov …

Vsa kaže, da se ponovno prebuja tudi AMD. Smer, ki jo je proizvajalec procesorjev začrtal leta 2006, ko je kupil kanadski ATI in jo poimenoval Fusion, se počasi materializira. Ironija pri tem je, da jih je pri združitvi procesnih in grafičnih jeder v isti čip prehitel konkurent Intel. A AMD se ne da zlahka in napoveduje zelo konkurenčne izdelke.

Intel je po zamudah in tehnološkem zaostanku z začetka tisočletja pred petimi leti zastavil bojni načrt, ki se ga drži kot pijanec plota. Vsako liho leto bo izdelal novo mikroarhitekturo, vsako sodo leto pa bo prenovil proizvodni proces. Tako je januarja letos Intel napovedal Sandy Bridge – novo mikroarhitekturo, ki bo osnova za procesorje namiznih in prenosnih računalnikov ter strežnikov.