Legendarni Oraclov šef Larry Ellison je pred dobrimi desetimi leti prvi izustil za tisti čas bogokletno trditev, da je za kupca najbolje, če vse kupi pri njem. Govoril je o poslovni programski opremi ter v povezavi s takrat še samostojnim podjetjem SUN tudi o operacijskem sistemu in strojni opremi, in to v času, ko so podjetja kupovala en sistem pri enem, drugega pri drugem ponudniku, nato pa se mučila, da sta oba čim bolje delovala med seboj. V trditvi je zrno resnice, kar so počasi dojeli tudi proizvajalci računalniške opreme in naprav zabavne elektronike. Danes večina govori o ekosistemu, ne več toliko o posameznih napravah, jasno pa je, da je njihov najboljši. Je res najbolje kupiti vse pri enem? In če je odgovor pozitiven, za koga se odločiti?

S prihodom interneta je otrokom postala lažje dostopna ogromna količina vsebin, vendar niso vse vsebine primerne za vsako starost (nasilje, pornografija, zavajajoče vsebine …), bolj ali manj pametne mobilne naprave pa dostop do teh vsebin le še olajšajo. Zato ni naključje, da veliko staršev rešitev vseh težav, ki naj bi jih njihovi otroci imeli z internetom, vidi prav v namestitvi programov za starševski nadzor oziroma filtrov.

Ker noben od do zdaj omenjenih načinov starševskega nadzora ali (in) filtriranja spletnih vsebin, vgrajen v programe oziroma spletne storitve, ni popoln, bi bilo morda pametno razmisliti o namenskem programu za starševski nadzor. Pri odločanju, kateri je primeren, pa morate razmisliti o marsikateri njegovi možnosti.

Veliko je pristopov in tehnologij, ki pomagajo staršem zaščititi otroke pred nevarnostmi, ki nanje prežijo na internetu. Zdrav razum oziroma dobra stara kmečka pamet ima pri tem največjo vlogo. Za začetek najbolj zimzelen nasvet: ne dovolite, da bi imel mlajši otrok v svoji sobi namizni ali prenosni računalnik oziroma da bi tam brez nadzora uporabljal tablico oziroma pametni telefon. Vse to naj počne v dnevni sobi, kjer je zbrana vsa družina in kjer lahko otroka enostavneje nadzorujemo. Pa čeprav postane nadležno, ko otrok igra spletno igro za več igralcev, hkrati pa se prek Skypa pogovarja s prijatelji. Bolje rečeno kriči v mikrofon, vi pa bi radi v miru gledali televizijo.

Starši svojim otrokom mobilne telefone kupujemo zelo zgodaj. Razlogi za to so različni, najpogosteje pa so povezani s tem, da nam ta daje občutek varnosti, saj se nam zdi, da lahko s pomočjo mobilnega telefona vedno vemo, kje so naši otroci in kaj počnejo. Vendar pa to ni vedno najbolje, saj sodobni mobilni telefoni našim otrokom prinašajo kar nekaj pasti, na katere moramo biti pozorni.

Otroci tehnologije in splet sprejemajo z odprtimi rokami, predvsem pa hitreje kot odrasli. Uporabo miške, še bolj pa na več dotikov občutljive vmesnike tabličnih računalnikov in pametnih telefonov usvojijo v rani mladosti, veliko prej, kot se naučijo brati in pisati. Splet oziroma kar ves internet jim je položen v zibelko, vendar je lahko zanje tudi nevaren. Tu nastopimo starši, da jih zaščitimo. Kar je lažje zapisati kot praktično izvesti.

Zelo radi kažemo s prstom na Iran, Kitajsko in še katero državo, ki se je odločila za cenzuriranje interneta, pri tem pa pozabljamo, da je cenzura prisotna povsod. Še več, tisti, ki jo izvaja, tega sploh ne razume kot cenzuro, temveč kot izključno svojo »pravico«. Spletnim podjetjem je zadeva jasna in čista. Kdor vodi spletno stran ali tržnico aplikacij, ima vso pravico odločati o vsebinah. Za Google, Apple, Facebook in Amazon se zgodba v tej točki konča. Za uporabnike pa se šele začne. Način, kako podjetja »nadzirajo« vsebine in aplikacije oziroma vse, kar uporabniki počnejo v njihovih »ekosistemih«, kaže na cenzuro popolnoma novih razsežnosti.