Jobs je Android sovražil, saj ga je videl kot slabo kopijo sistema iOS. Kritiki vsake nove različice sistema so si enotni v enem, da je kot ne še čisto dokončan izdelek. Kljub temu pa smo priča temu, da število telefonov s sistemom Android prehiteva število iPhonov.

V čem je problem? To, da internetna podjetja zbirajo osebne podatke uporabnikov, ki jim jih ti zaupajo prostovoljno? Ali da ne povedo, kaj natančno z njimi počnejo, komu jih kažejo, kako jih varujejo in koliko z njimi zaslužijo? Google, Apple, Facebook in Amazon brez zbranih podatkov ne bi bili to, kar so, pa tudi njihove storitve ne bi mogle biti tako dodelane. Jedro problema je uporaba podatkov, ki jih podjetja ne razumejo več kot lastnine uporabnika, temveč kot svojo lastnino in sredstvo!

Eric Schmidt (Google) je v intervjuju za revijo Forbes izjavil, da ima vsako tehnološko obdobje štiri »jezdece«, ki premikajo meje razvoja in inovacij. V devetdesetih letih so bili to Microsoft, Intel, Cisco in Dell, danes pa novo »tolpo štirih« sestavljajo Google, Apple, Amazon in Facebook – »G.A.A.F.«. Četverica hitro raste, skupaj so vredni pol bilijona dolarjev in vsako podjetje ima svojo platformo, prek katere širi svoj vpliv.

Na področju televizije je v ospredju digitalizacija, ki zahteva precejšnjo spremembo razmišljanja uporabnikov. V analognem svetu je bilo nekaj popolnoma samoumevnega, da smo na antenski priključek priključili toliko televizorjev, kolikor smo želeli. V digitalnem pa je ta možnost močno omejena.

Pred leti smo govorili, da je zaradi mobilne telefonije ogrožen obstoj fiksnih družinskih telefon, nekoliko pozneje pa smo kot krvnika te vrste telefonije omenjali razne brezplačne ponudnike internetne telefonije (Skype). Izkazalo pa se je, da večina uporabnikov ni pripravljena, da bi se fiksnemu telefonu v celoti odpovedala. Ne doma, še manj pa na delovnem mestu. Mobilna telefonija je še vedno dražja, prav tako pa se nam ne ljubi sedati pred zaslon računalnika, kadar bi radi koga poklicali. Veliko preprosteje je vzeti v roke fiksni telefon.

Na infrastrukturnem področju je najbolj očitna upočasnitev izgradnje optičnega omrežja. Po trudu operaterja T-2, ki je pred leti veliko denarja investiral v svoje optično omrežje in zaradi tega skoraj propadel, se je investicije lotil tudi Telekom Slovenije in jo močno zmanjšal takoj, ko je regulator trga Apek zahteval, da svoje optično omrežje odpre vsem zainteresiranim operaterjem. T-2 nima več denarja, Telekom Slovenije pa ne interesa, da v takih razmerah nadaljujeta gradnjo z istim tempom.

Zelo preprosto igranje s številkami kaže, da je ponudba Boba ugodnejša v primerjavi s skoraj vsemi paketi operaterjev. Še toliko bolj, ker je znano, da se povprečni promet na uporabnika (ARPU) v Sloveniji giblje okoli 20 evrov. To v praksi pomeni, da večina uporabnikov mesečno porabi manj od tega zneska in bi lahko še manj, če bi se odločila za novo ponudbo. Analize s tujih trgov, kjer so nizkocenovni ponudniki prisotni že nekaj časa, kažejo, da se zanje odloči do tretjina uporabnikov. Ne moremo pa se znebiti občutka, da gre za diferenciacijo uporabnikov. Tisti, ki porabijo manj, a vseeno »kurijo« vire operaterja (pomoč uporabniku, svetovalci v prodajnih centrih), naj gredo k Bobu, poslovni uporabniki in uporabniki, ki mesečno porabijo veliko, pa naj ostanejo pri operaterju.

Mobilni operaterji se namesto z omrežjem in storitvami vedno več časa ukvarjajo s »prodajo« mobilnih telefonov. Zaposlen pri enem od naših operaterjev mi je pred leti dejal, da je subvencioniranje telefonov edini način, da si uporabnik sploh lahko privošči tehnološko bolj dovršene modele telefonov. A to ne velja le za najbolj dovršene telefone. Velja za vse in subvencioniranje je na trenutke prešlo vse meje poslovnega razuma. So to potem, ko so prešteli dobre in slabe lastnosti, ugotovili tudi operaterji?

Hekerska scena je letos eksplodirala, saj še nikoli ni bilo toliko odmevnih napadov, od Sonyjevega omrežja pa do napada na ameriško obveščevalno agencijo CIA. Kdo je kriv? Organizirani hekerji ali varnostni strokovnjaki, ki svojega dela niso opravili tako, kot bi ga morali? Dokler bodo ti, ki bi morali vedeti in bi morali znati, puščali varnostne luknje, ki jih je moč izrabiti, toliko časa bo prihajalo do hekerskih vdorov in varnostni položaj se ne bo izboljšala!