Virusi veljajo za nadlogo, ki prizadene predvsem uporabnike Windows, tu in tam pa se kakšen zaredi še na Mac OS X. Zelo malo pa je primerkov, ki se lotijo Linuxa. Sedaj prihaja iz Rusije trojanski konj, ki krade bančne podatke uporabnikom Linuxa.

Izšla je nova različica oziroma nadgradnja ene najbolj priljubljenih distribucij Linuxa. Ubuntu. Različica nosi oznako 12.04 LTS (Long-Term Support), kot običajno pa so ji snovalci dali tudi živalsko ime, tokrat Precise Pangolin oziroma luskinasti mravljinčar. In kaj nova žival prinaša novega?

Včasih je veljalo, da je Linux namenjen le »geekom«, ki poznajo računalnike in sisteme do obisti. In je tudi bilo tako. Davno tega. Zdaj je Linux, ne glede na distribucijo, zrel sistem tudi za večino domačih in poslovnih namizij. Namestitev je preprosta, strojna oprema deluje, pa še brezplačno je vse skupaj. Tokrat smo si ogledali Linux Mint, zanimivo distribucijo, ki združuje tradicionalno z novim.

Adobe je precej zvito napovedal partnerstvo z Goooglom pri nadaljnjem razvoju vtičnika Flash Player, kar niti ne bi bil problem, če to ne bi pomenilo ekskluzive pri dobavi bodočih Linux inačic Flash Playerja za brskalnik Google Chrome. Chromium (odprtokodna različica), Firefox, Opera, Konqueror in drugi bodo tako ostali brez.

Linux ima danes veliko različnih pristopov do uporabnika. Posameznik se sam odloči, katerega od okenskih upravljavcev bo uporabljal. Sodobna namizja v sistemih z Linuxom so primerljiva s tistimi, ki jih najdemo pri komercialnih konkurentih. Skupaj s privlačno ceno tvori Linux ponudbo, ki jo je težko zavrniti. Nepremostljiva se zdi le ovira, ko Linux obnemi ob poskusu zagona aplikacije za Windows.

V računalniškem svetu sta dve vrsti uporabnikov: tisti ki so že izgubili kak pomemben podatek, in tisti, ki ga še bodo. S temi nasveti želimo, da se vam neizogibno dejstvo zgodi čim pozneje ali morda sploh nikoli (več).

Linux oziroma njegove distribucije so vedno veljale za sistem, ki ga poznajo in znajo uporabljati le računalniški navdušenci in strokovnjaki, za »navadne smrtnike« pa ni bil. To pa zato, ker je bil prezapleten za uporabo, ker ni bilo gonilnikov za strojno opremo, ker zanj ni bilo ustrezne podpore in še kak razlog bi se našel. In vsi ti razlogi so bili postavljeni nasproti sistemu, ki ima pravzaprav monopol – Microsoftovemu Windows. In dolgo časa so argumenti, ki so govorili proti Linuxu na namizju, vsekakor držali.

Namestili ste Ubuntu in ugotovili, da se vaš ventilator oziroma ventilatorji neprestano vrtijo z veliko hitrostjo in je zato računalnik glasen. Kaj narediti? Če malce pobrskate po spletu ugotovite, da gre najverjetneje še za eno tistih »linuxovskih« težav, ki jih je mogoče rešiti le s kakšnimi čudnimi posegi v nastavitvene datoteke, ki jih poznajo le navdušenci nad Linuxom. Rešitve so namreč v slogu: odpri čudno datoteko v čudnem imeniku in dodaj čuden ukaz, vse skupaj zapri, »skompajliraj kernel« in ponovi za še nekaj datotek, vendar pazi kaj delaš, saj se lahko zgodi, da ventilatorje postaviš na prenizke obrate in računalnik se bo pregrel in lahko celo »umre«. A k sreči ni nujno, da je tako.

Ko na trg pride nov operacijski sistem, ni dobro, če ga takoj zagrabimo in preidemo nanj. Izkušnje preteklosti so pokazale, da se kaj lahko zgodi, da nova različica ne bo ustrezala našim potrebam, ne bo prepoznala strojne opreme ali pa zanjo sploh ne bo gonilnikov, v njej ne bodo delovali kakšni starejši programi in še kakšna težava se lahko najde. Zato je dobro sistem pred uporabo preveriti tako, da je stari še vedno aktiven. To je, če imamo na voljo le en računalnik za testiranje, mogoče narediti na najmanj dva načina. Prvi je, da v tem računalniku izdelamo novo particijo, nanjo namestimo nov operacijski sistem in naredimo dvo- ali celo večsistemski računalnik (dual oziroma multi-boot), kjer si ob zagonu izberemo, kateri operacijski sistem bomo zagnali. Druga možnost je uporaba programa za virtualizacijo (MS Virtual PC, VMWare…) in izdelava navideznega diska operacijskega sistema, ki ga lahko zaganjamo kar iz obstoječega. Vsaka od teh metod ima svoje dobre in slabe lastnosti.