Adobov predvajalnik Flash skrbi za to, da animacije, napisane s tem orodjem, lepo tečejo. Ena od težav pa je v tem, da je nad njim dokaj malo nadzora. Predvajalnik namreč na uporabnikov disk shranjuje podatke, ki nekoliko spominjajo na piškotke. S tem ne bi bilo nič hudo narobe, če to ne bi pomenilo, da lahko kakšna čudna spletna aplikacija dobi dostop do vaše spletne kamere ali mikrofona. Možnost je sicer majhna, a ker obstaja, je nanjo treba računati. Zasebnost je namreč nekaj, kar moramo zelo ljubosumno varovati.

Adobe je precej zvito napovedal partnerstvo z Goooglom pri nadaljnjem razvoju vtičnika Flash Player, kar niti ne bi bil problem, če to ne bi pomenilo ekskluzive pri dobavi bodočih Linux inačic Flash Playerja za brskalnik Google Chrome. Chromium (odprtokodna različica), Firefox, Opera, Konqueror in drugi bodo tako ostali brez.

Odkar so začele na dan prihajati podrobnosti o tem, kaj bo novega v HTML5, so se začele tudi vedno glasnejše kritike obstoječih uveljavljenih tehnologij. Seveda je bil najbolj na udaru Adobov Flash, saj je na eni strani na veliko uporabljan, na drugi pa gre za licenčno oziroma lastniško tehnologijo, ki je dostopna bolj ali manj le za plačilo.

Ko so leta 2002 v Torontu organizirali prvi festival, je bil Flash samo orodje za animacijo, »bombonček« na HTML spletni strani oziroma bleda alternativa javanskim dodatkom (applet). Strokovnjaki mu niso napovedovali svetle prihodnosti. Danes je Flash standard, ki ima svoj programski jezik ActionScript 3.0, ogromno ogrodij in napisanih knjižnic, pripravljenih za uporabo, predvsem pa je to nov način predstavljanja vsebin v spletu.