Pred mesecem dni sem vam dal napotke, da očistite material ter ga na časovnici postavite v logično zaporedje. Torej, kaj imamo? Očiščen material. Za vsako sekvenco posebej imamo odprto in imenovano svojo časovnico, med katerimi preklapljamo z klikom na jeziček z imenom dane sekvence na časovnici. Prekopirane na disk in uvožene v projekt imamo tudi izbrano glasbo in tonske učinke, ki jih bomo potrebovali pri tonskem finaliziranju projekta.

Ko govorimo o podatkih, običajno uporabljamo enote, kot so kilobajti, megabajti in gigabajti. Toda kaj to dejansko pomeni? Ali imamo predstavo o tem, koliko podatkov je na primer en megabajt v primerjavi z, na primer, knjigo?

Še prej pa moram razložiti razliko med 32 kHz in 48 kHz ...

Če smo v prejšnjih dveh člankih govorili o montaži bolj teoretično, se ji tokrat posvetimo praktično.

Kateri montažni sistem je najprimernejši ali kako izbrati montažo? Poleg nasveta glede nakupa kamere me o tem vprašajo največkrat. Izkoriščam možnost dostopa do svojih približno 6576 znakov mesečno in s tem bližnjice do odgovora vsem, ki mi bodo v prihodnje postavljali ista vprašanja ...

Proces nastajanja filma ali videa delimo na tri področja: predprodukcija, produkcija in postprodukcija. V dosedanjih člankih smo se posvečali bolj ali manj produkciji, zdaj se podajmo še na preostali področji.

Sliko imamo, luč je postavljena, igralci pripravljeni. Režiser sede na svoj stolček pred monitor in pravi: »Pripravite se, snemali bomo!« In nadaljuje: »Ton!« Ker je zelo izkušen režiser, pričakuje, da bo tonec, mikroman ali tonski asistent rekel: »Ton teče!«, a v studiu je le tišina. Ekipa se začudeno gleda. Ni odgovora. Jasno, o zvočni kulisi nismo še nič spregovorili in na tonca pozabili ...

V tokratni šoli videa se bom posvetil poglavju, ki mu večina ljubiteljskih videastov ne posveča dovolj pozornosti. Osnove kamere, kadriranje, optična os so vezani na le en izdelek, kamero. Tokrat bo govor o delu, ki zahteva še dodatne finančne vložke − osvetljevanju.

Ste se že kdaj, medtem ko ste gledali film, spraševali, zakaj se vam zdi popolnoma logično, da nekdo prihaja ali odhaja, ali da še vedno nadaljuje pot proti cilju, ali da se vrača, ali da se bo s kom srečal ali v telefonskem pogovoru, ali kdo se s kom pogovarja? Mislite, da je naključje, da protagonista gledata eden proti drugemu, pa čeprav sta na drugem koncu sveta?

V dosedanjih člankih smo se srečali z osnovami videa in kamere, načini snemanja »iz roke« in s pomočjo stojala, vmes smo pregledali razvoj celuloida ter analognega in digitalnega videa. V vseh šestih člankih pa nismo še nobene rekli o kadru, sekvenci in kadriranju. Tokratni članek govori prav o tem.