Paketno ali »batch« programiranje je nekaj, kar v računalništvu poznamo že vsaj trideset let. In po vseh teh letih je zadeva še vedno lahko aktualna. Čeprav obstaja vrsta orodij, ki ga lahko nadomestijo, je to skriptno programiranje še vedno lahko koristno pri nekaterih vsakdanjih opravilih.

Otroci znajo zrahljati živce, čeprav večinoma ne nalašč, zato razumem starše, ki svojega potomca posadijo pred računalnik ali mu v roke potisnejo tablico le zato, da imajo pol ure miru. Potem pa sliši o zlorabah v spletu ali da pretirana uporaba »zaslonov« lahko povzroči zdravstvene težave, in skoči v drugo skrajnost. Nič več »tehnologije«, ker je nevarna! Kje je tista meja, ko tehnologija preraste iz želenega, celo spodbujanega, v »bavbav«? Lahko res povzroči avtizem ali pomanjkanje pozornosti in motnjo hiperaktivnosti (AHAD) ali pa gre pri tem le za zastraševanje staršev? Bojim se, da preprostega odgovora ni, ker nam je internet dal na voljo veliko nasprotujočih se trditev.

Datoteka se je izbrisala: Nekaj ali nekdo je datoteki prizadejal(o) bridki konec in nikjer več je ni videti.

Vso noč ste zrli v zaslon in neumorno obrabljali tipke. Vse, kar še vidite, ko zaprete oči, je bleščeč pravokotnik v razmerju 4 : 3 (ali 16 : 9, če imate srečo). Vaši prsti so trdi od mraza in vrat od bolečine, sedalno področje pa ne čuti več stola, na katerem sedi. A ves trud in trpljenje nista zaman. Vaš umotvor, pa naj bo to članek za računalniško revijo, službeno delo ali pa domača ali seminarska naloga, je končno nared. Datoteko shranite na svoj ključek in se mirno odpravite spat, a ko naslednje jutro poskušate odpreti dragoceni dokument, vam urejevalnik besedil zabrusi, da tega pač ne more storiti. Poskusite z drugim urejevalnikom, a sreče še vedno ni …

V brezžičnem omrežnem svetu najdemo celo vrsto čudnih izrazov in kratic, ki opisujejo najrazličnejše lastnosti naprav v omrežju in načinov, na katere te komunicirajo med seboj. Med najpogosteje omenjanimi tovrstnimi pojmi je kratica IEEE 802.11. Da pa je mera polna, so se z leti za to oznako začele pojavljati še črke. Za zdaj smo pri a, b, g in n. In kaj to vse skupaj pomeni?

Brezžična omrežja so pravi hit. Imamo jih povsod – doma, v službi, v gostilnah, na trgih, letališčih, skratka mesta, od koder se lahko priključimo v internet, ni ravno težko najti. Do interneta dostopamo prek namiznih računalnikov, prenosnikov, tablic, mobilnih telefonov, igralnih konzol, bralnikov e-knjig, televizijskih sprejemnikov in celo kuhinjskih naprav, kot so hladilniki in štedilniki. In če sodite med tiste, ki so do interneta kadar koli dostopali prek brezžične povezave, ali celo med tiste, ki ste jo sami postavljali, veste, da stvar ni ravno vedno stoodstotna − hitrost niha, povezava »pada«, usmerjevalnik je nekaj časa viden, nato pa kar izpuhti in še kaj bi se našlo. Zakaj je tako? Kaj »ubija« brezžična omrežja? Tematiko bomo poskusili razložiti na podoben način kot prejšnje mesece zvok in video.