Tržnice z aplikacijami niso od včeraj, saj so obstajale že krepko pred iPhoni, le da jih nismo pogosto uporabljali. Kot že ničkolikokrat do zdaj, je Apple vzel nekaj, kar je obstajalo, in idejo dodelal do ravni, sprejemljive za uporabnike in razvijalce, s spretno kampanjo pa mu jih je uspelo celo navdušiti. Koristi od tržnic imajo razvijalci, svoj delež pa vzame tudi lastnik tržnice, ato se ne bi smeli čuditi, da se tržnice v zadnjem času pojavljajo kot gobe po dežju in da naj bi kmalu, če je verjeti napovedim, najmanj dve vzniknili tudi pri nas.

Po dolgoletni uporabi mobilnih telefonov se doma naberejo polnilniki, katerih edina napaka je ta, da nimajo pravega vtiča. Med njimi so verjetno tudi avtomobilski polnilniki, in neumnost je kupiti novega, če lahko predelamo starega. Toliko bolj, ker je danes postal običaj, da je ne glede na mobilno napravo vsaj en priključek na priloženem kablu klasičen moški USB-vtič.

Po naključju sem v enem od slovenskih spletnih oglasnikov zasledil ponudbo za terenski mikroskop s 60-kratno povečavo. Zadevščina se mi je zdela zanimiva, dovolj majhna, pa tudi cena 10 evrov se mi na prvi pogled ni zdela pretirana. Odločil sem se na prvo žogo in kupil, ko pa je naslednji dan prispel, sem začel razmišljati, kako bi ga uporabil bolj inovativno.

V mojem domu so se razmnožili polnilniki za elektronske naprave. Od telefonov, tablice, predvajalnikov, PSP-ja, fotoaparata in še česa. Zmotilo me je, da je moja redoljubna žena vedno znova pospravljala polnilnike, ki sem jih odložil blizu električnega vtiča, potem pa nisem hitro našel ravno tistega, ki sem ga potreboval, ali pa da je bil vtič zaseden in smo polnili naprave povsod po stanovanju. Rešitev začnemo iskati takrat, ko imamo vsega dovolj in tako je bilo tudi v mojem primeru. Kaj lahko storim?

Konec septembra je prišla že nekaj časa pričakovana novica – razvijalska skupina OpenOffice.org se je odločila prerezati vez med njimi in Oraclom. Ustanovili so tako imenovani Document Foundation, in OpenOffice.org, zato ker je Oracle lastnik blagovne znamke, preimenovali v Libre Office. In zdaj se nekateri sprašujejo, kaj se bo zgodilo z edinim omembe vrednim konkurentom Microsoftovi pisarni. OpenOffice.org je kot izdelek prišel na plano okoli leta 2000 pod sponzorstvom podjetja Sun, ki je od nemškega podjetja Star Division leto prej prevzelo izdelek, imenovan StarOffice.

Po elektronski pošti dobimo razveseljivo novico, da so za udeležbo na seminarju prosta le še tri mesta. Čeprav za podjetje prvič slišimo, nas je doletela čast, da so nas prijazno povabili kot stalno stranko in nam kot rednemu plačniku ponudili dvajsetodstotni popust. Kje so dobili naš elektronski naslov, nimamo pojma. Nazadnje smo ga pisali prijazni hostesi v nakupovalnem centru, da smo zastonj dobili tri jogurte in leseno kuhalnico. Če se prijavimo še danes, nas čaka presenečenje. Pa ne že spet kuhalnica!?!

Ta trenutek je v svetu kakšnega pol ducata ponudnikov igranja v oblaku. Mednje namreč ne smemo šteti spletne strani, ki ponujajo igre v formatu Flash in podobne zadeve. Igre v oblaku so nekaj drugega. Pri njih gre za »ta prave« igre, s kakovostnimi tudi celozaslonskimi animacijami, filmi, zvokom in vsem, kar sodi zraven.

Včasih je veljalo, da je treba za igranje kupiti najboljši računalnik. Igre so namreč zahtevale največjo procesorsko moč, največ pomnilnika, najzmogljivejšo grafiko, naj… A zadnje čase se pojavlja drugi trend – igre ne potrebujejo več tako mogočnega računalnika, ampak le kolikor toliko spodobno spletno povezavo. Igre se namreč iz lokalnih računalnikov vse bolj selijo v splet, v ogromne strežniške farme, ki vso obdelavo izvedejo lokalno, do uporabnika pa pošiljajo le sliko in zvok. Prihaja igranje v oblaku ali po angleško cloud gaming.