Sun seveda ni bil nekakšen lastnik izdelka OpenOffice.org, ampak le lastnik blagovne znamke in nekak sponzor/koordinator celotne zadeve, saj je ponujal tudi komercialno različico paketa z nekaterimi komponentami, ki jih običajen OpenOffice.org ni. No, in leta 2000 je Sun kupilo podjetje Oracle. Takrat se je začelo.
RAZLOGI ZA ODCEPITEV
Da nekaj ni v redu, smo lahko opazili tudi uporabniki. Nove različice so začele kapljati s precej počasnejšim tempom in nekateri so že napovedovali, da je projektu zmanjkalo sape. Marsikdo začel spraševati, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo z OpenOfficeom. Oracle očitno ni dobro del celotnemu projektu. Ne samo, da so se kar hitro začeli kazati znaki, da Oracle ni najbolj navdušen nad načinom organizacije celotne zadeve, tudi nekateri vodilni Sunovi ljudje, tudi tisti, ki so delali na OpenOffice.org, niso bili najbolj zadovoljni s svojim novim položajem in so začeli zapuščati podjetje.
Ker zadeva očitno ni šla več naprej s tako, kot bi si želeli, so se razvijalci odločili narediti odločen rez. Ustanovili so Document Foundation, v katerega so povabili vse obstoječe razvijalce, ki so pomagali pri razvoju OpenOffice.org. Takoj so se jim priključili Novell, Red Hat, Open Source Initiative (OSI), Canonical (izdelovalec distribicije Ubuntu), GNOME Foundation, Free Software Foundation in tudi Google, saj so se vsi strinjali, da je to najboljši korak za nadaljnji razvoj ne le OpenOffice.org, pač pa celotne ideje odprte kode. K sodelovanju so povabili tudi Oracle, a se ta do zdaj še ni izjasnil, kako in kaj. In ker je Oracle lastnik blagovne znamke OpenOffice.org, so morali ustanovitelji Document Foundation zadevo začasno preimenovati in odločili so se za Libre Office. Če se bo zadevi pridružil tudi Oracle in se odločil projektu podariti ime nazaj, se bo izdelek verjetno preimenoval nazaj v OpenOffice.org.
Razlogi za to, da se je OpenOffice.org navidezno razcepil, pa niso le v tem, da se je Oracle »čudno« obnašal. S prevzemom Suna je po besedah predstavnika Document Foundation nad razvojem OpenOffice.org začel viseti Demoklejev meč prekinitve možnosti uporabe infrastrukture Collabnet, prek katere JE potekala koordinacija projekta. In ker bi to resnično lahko pomenilo konec ali pa vsaj veliko zavoro pri nadaljnjem razvoju, je tudi to prispevalo k odločitvi o »viličenju«, kot se temu zadnje časa reče.
KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO?
Ugibanja so sicer nehvaležna, posebej zato, ker je zunanjim opazovalcem težko oceniti, kolikšno vlogo je pri celotnem projektu odprtokodne pisarne sploh imel Sun oziroma pozneje Oracle. Možnosti je nekaj. Prva, ki bi bila verjetno najbolj zaželena, je ta, da se Oracle pridruži projektu, podari ime nazaj in zadeva teče, kot je do zdaj, le da pod drugačnim okriljem. Druga možnost je, da Oracle razvija svojo različico paketa, Document Foundation pa svojo, s čemer bomo dobili dva konkurenčna izdelka. Ali je to dobro ali ne, bo pokazal čas, vendar analitiki Oraclu ne dajejo veliko možnosti, da s projektom uspe, in ga postavljajo ob rob recimo zbirki Lotus Symphony, ki se že leta nikakor ne prime. Tretja možnost, ki je ta trenutek mogoče celo najverjetnjša, je, da Oracle bodisi preizkuša možnosti, kako OpenOffice vključiti v svojo storitev Cloud Office, o kateri je zadnje čase precej govora, bodisi tehta, ali je vredno podpreti OpenOffice, če pa imajo Cloud Office, ali pa bo šel po poteh Microsofta in ponudil OpenOffice, kot dodatke temu pa Cloud Office. Obstaja pa še četrta možnost. Ta pa je, da Oracle še naprej menca z odločitvijo, kaj bo naredil z OpenOfficeom, v tem času pa se Libre Office tako prime in razvije, da bo OpenOffice postal odveč. Tudi ta možnost je čisto realna, saj predstavniki Oracla že nekaj mesecev trdijo, da je projekt OpenOffice zanje zelo pomemben, ne naredijo pa ničesar.
Kakor koli že, glede na podporo, ki je je deležen Document Foundation, in besedah njihovih predstavnikov lahko uporabniki pričakujemo hitrejše napredovanje Libre Officea ali kakor koli se bo že projekt imenoval, kot pa je to bilo zadnje mesece z OpenOffice.org. Glede na energijo, ki jo imajo, in načrte, ki so jih razkrili zadnje čase, nas čaka zanimiva prihodnost tudi če bodo uresničili le polovico napovedanega. Je pa res, da spreminjanje imena projektu v fazi, kot je tale, ni ravno produktivno in, zlasti kar zadeva poslovne uporabnike, ne daje preveč zaupanja in naslednjih nekaj mesecev bo s strani ponudnikov treba kar nekaj razlaganja, kako, kaj in zakaj.
Moj mikro, december 2010 | Zoran Banovič
