Osnovna ideja je bila lična škatla, skrinja oziroma karkoli z dovolj prostornine, ki se bo skladalo z interjerjem. Če bi mene vprašali, bi kupil prvo, kar bi dobil pod roke, a spet se je vmešala žena, ki poleg reda in pospravljenosti hoče tudi estetiko. Po dolgem iskanju in nekaj skrhanih živcih sva v ljubljanski Supernovi (trgovina Butler) našla škatlo, namenjeno jedilnemu priboru po ugodni ceni 25 €, dovolj veliko, a neprave bele barve. Nič zato, jo bom pa pobarval. Za približno enajst evrov sem kupil električno razdelilno letev, ki ima dovolj vtičev in gre dimenzijsko v omenjeno škatlo, nekaj pločevink avtolaka primerne barve, ve se, kdo jo je izbral, in lesni kit, ki se je izkazal za več kot potreben. Pod črto – približno 60 €.

V nadaljevanju sem pričakoval malo zapletov. Škatlo bom razdrl na sestavne dele, izrezal notranje stranice tako, da bom lahko vstavil letev, izvrtal luknjo za kabel, sestavil in pobarval. Izkazalo se je, da bom imel z razdiranjem kar nekaj težav, saj, kar bi lahko vedel že po ceni, velecenjeni pohištveni kos prihaja izpod rok veščih kitajskih mizarjev. Temu primerna pa je tudi njegova kakovost. Stranice niso bile iz lesa, ne iz vezane plošče, pa tudi iz iverke ne, temveč iz nečesa, kar je najbližje stisnjenim lesnim ostankom z dodatkom kančka papirja, med seboj povezane s kovinskimi sponkami (ne morem jih imenovati za žeblje, ker to niso). Zato je pri razdiranju nastalo nekaj škode, a nič ne de, saj je zato kit. Z veliko truda in previdnosti mi je uspelo škatlo razdreti, izrezati prostor za letev, zakitati, pobrusiti, pobarvati in sestaviti.

Barva je ustrezala, prostora je dovolj, prijatelji pa se tudi že zanimajo, ker imajo podobne težave in bi jih tudi radi rešili. Polnilniki so na enem mestu, priključeni v vtič razdelilne letve, ki pa ima še gumb za vklop oziroma izklop. Ko želim napravo ali naprave polniti, jih priključim na ustrezen polnilnik in vključim letev, sicer pa je ta izključena. Ker ima škatla dovolj prostornine, nisem opazil težav s pregrevanjem, v njej pa je dovolj prostora za akumulatorske baterije in vse druge polnilnike, ki jih le redko uporabljam ali pa so vezani na večje naprave, prevelike, da bi bile med polnjenem v škatli (prenosni računalniki, tablice). V ta namen sem na hrbtni strani izrezal malce večjo odprtino, tako da je lahko polnilnik teh naprav v škatli tudi med polnjenja, naprava sama pa na polici poleg nje. Zadeva je videti lično, in to kljub stekleni gornji ploskvi. Če vam ta ne ustreza, lahko steklo zamenjate s popeskanim (neprosojnim) ali pa nanj nalepite lično tapeto. Prav tako lahko najdete škatlo ali drug pohištveni element, ki vam bo služil v enake namene. Pazite pa na to, da je mogoče polnilnik po potrebi, ko greste na primer na dopust, preprosto vzeti s seboj.

Moj mikro, januar 2011 | Marjan Kodelja