V zadnjem času, eri recesije, je ena redkih računalniških panog, ki cveti, prodaja malih prenosnikov z ljubkovalnim imenom »netbook«. Ti mini računalniki imajo zaslon praviloma manjši od dvanajst palcev in se uporabljajo predvsem za elektronsko pošto in brskanje po spletu. Načeloma pride malček v kompletu z operacijskim sistemom, a kaj, ko je ta narejen za večje brate. Večino uporabnikov to ne bo motilo, za vse druge je tu Moblin.

Zadnje dni se je kar nekaj govorilo tudi o tem, kako se kriza pozna pri prodaji računalnikov. IDC-jeva analiza je pokazala, naj bi prodaja računalnikov v Sloveniji padla v povprečju za 20 odstotkov. Je tak padec posledica krize ali je razlogov več? Pri takšnih rečeh je po mojem mnenju treba razmisliti o nečem – ali je bil denar oziroma kupna moč edini gonilnik nakupa računalnikov? Smo jih kupovali zato, ker smo imeli denar ali tudi zato. Verjetno je odgovor »tudi«. Izraz pa po definiciji pomeni še vsaj enega zraven, kar pomeni, da sta razloga vsaj dva, verjetno pa jih je več. In kakšni bi lahko bili ti razlogi? Pa malo poglejmo v preteklost. Kdaj smo kupovali nov računalnik?

Facebook, Twitter, MySpace, pred tem Second Life in podobni – zastavlja se vprašanje, ali res gre za modno muho, ki je že jutri ne bo več. Bodo doživeli usodo IRC-a in Useneta? Vprašanje se morda zdi odvečno v smislu, da odgovor že vsi poznamo. A ni tako.

Če ste se še pred časom spraševali, kaj vse bodo vtaknili pod ohišje mobilnega telefona, je odgovor na to vprašanje zdaj znan: očitno vse, kar je mogoče in kar vsaj malo diši po uporabi kjerkoli in kadarkoli.

Čas teče vsem enako, ga pa zelo različno izkoriščamo oziroma z njim upravljamo. Medtem ko nekdo komaj opravlja službo, popoldan pa se smili samemu sebi in od tega počiva, nekdo drug sprehaja pse, zida hišo, se igra z otroki, vzdržuje telesno kondicijo, doma pospravlja, bere knjige, piše članke, predava, poje v pevskem zboru, dela magisterij, ne izpusti nobenega koncerta, ženo pelje v gledališče, od preveč časa pa si omisli še ljubico. Je uspešen in rezultati so opazni. Nadobudni sosedje stikajo glave in ugotavljajo, kako je to mogoče. Gotovo krade. in to še čas.

Vprašajte kogarkoli, povedal vam bo isto stvar: Linux je grd. V današnjih časih, ko se prodaja lepota in še enkrat lepota, je to kar velik greh. Zdi se, da se tudi najbolj priljubljen operacijski sistem na planetu ukvarja samo z njo. V tej tekmi z njim je Linux velik poraženec. Pa je res? Ni nujno, pravimo mi. Tako kot pri ljudeh tudi v svetu računalništva, šminka dela čudeže. V šestih preprostih korakih bomo spremenili tradicionalno grdega račka v pregrešno lepega laboda.

Nekaj ljubezni je kot nekaj dobrega vina ... Od preveč prvega ali preveč drugega je človek lahko bolan. Tudi z računalnikom je podobno, če ga je preveč, človek lahko zboli. Poškoduje se lahko tako naš hardver kot tudi softver. Poškodbe enega in drugega lahko sploh niso tako nedolžne. Ergonomsko oblikovani pripomočki in delovno mesto, upoštevanje nasvetov in zdrava pamet, kot vedno, pomagajo.

Nekateri ljudje imajo o določenih stvareh napačno mnenje. Se pravi mnenje, drugačno od našega. Dolžnost vsakega vestnega prebivalca interneta je, da jim to tudi pove. Naglas.

Lekcija svetovne krize ni zalegla. V evforiji pričakovanega, resda počasnega, a vendarle okrevanja trga, spet začenjamo pozabljati na smotrno izrabo električne energije. To zopet kaže na to, da če ljudje niso prisiljeni, jim je prav malo mar za dobrobit okolja. Oziroma drugače – če sprememba načina uporabe električnih naprav nima takojšnjega in očitnega učinka na debelino lastne denarnice, potem jim je malo mar za varčevanje. Še vedno velja, da je najučinkovitejše varčevanje tisto, ko uporabnik popolnoma izklaplja električne naprave, ko jih ne potrebuje. Ker pa smo načeloma leni, je na trgu nekaj naprav, ki nam lahko pri »varčevanju« koristijo.

Skoraj ni dneva, ko ne bi nekje slišali, videli ali prebrali, kakšen trn v peti za gospodarstvo je sodobno piratstvo. Vsak dan naj bi tako sodobni internetni pirati prenesli nepredstavljive količine nelegalne programske opreme, glasbe in filmov ter tako oškodovali avtorje za milijarde denarcev.