Sprejemniki satelitskega signala GPS se danes pojavljajo že v telefonih srednjega cenovnega razreda, in najbrž prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da ga bo imel že v nekaj letih praktično vsak mobilni telefon. Nič čudnega: tak sprejemnik ne zasede veliko prostora, a pomeni bistveno izboljšavo mobilnega telefona. Tokrat se (spet) sprašujemo: Ali potem sploh še potrebujemo samostojno navigacijsko napravo?

IMETI ALI NE IMETI?

Če se boste odločali med mobilnikom z GPS-sprejemnikom ali brez njega, nikar ne oklevajte. Res bi bilo škoda, če ne bi imeli dostopa do podatkov iz satelitov, saj so ti uporabni še za marsikaj drugega, ne samo za navigacijo. Omenimo možnost, da spremljate svoje aktivnosti (tek, kolesarjenje, planinarjenje ...) kar prek zaslona telefona (tega imate pač vedno s seboj, mar ne?). Prav tako se boste lahko tako vključili v iskanje skritih zakladov (geocaching), ki lahko prijazno popestri družinski vikend. Skratka, vgrajen GPS- sprejemnik ne pomeni samo navigacije.

Tudi zato, ker je le v redke telefone že vgrajena programska oprema za vodenje od točke do točke. Pri večini modelov boste sicer lahko pogledali na zemljevid (navadno Google Maps), kje pravzaprav ste, morda vam bo uspelo najti kakšno zanimivo točko (lokal, trgovino, hotel...) v bližini, a do te boste morali priti brez elektronske pomoči. Takšna rešitev je vseeno lahko prednost v neznanem mestu, ko pri roki nimate papirnatega zemljevida, vendar se morate zavedati, da boste vsakič, ko se boste želeli pozanimati, kje ste, plačali za prenos podatkov.

POTI IN STRANPOTI DO ZEMLJEVIDOV

Kdor bi rad uporabniško izkušnjo nadgradil, ima dve možnosti. Lahko se odloči za programsko opremo z vgrajenimi zemljevidi, s čemer bo mobilni telefon spremenil v navigacijsko napravo, kot jo pozna v avtomobilu. To rešitev nekateri uporabniki s pridom izrabljajo predvsem zato, ker jim jo je uspelo pridobiti brezplačno, a poti do takšnih različic tule ne bomo razkrivali. Za nas je pomembna uradna pot, ki pa ni poceni: takšna navigacijska naprava vas bo stala približno 100 evrov. Po našem mnenju preveč, da bi se jo splačalo uporabljati, saj le za nekaj deset evrov več dobite samostojno navigacijsko napravo, ki bo zanesljivo uporabnejša kot tista na zaslonu mobilnega telefona.

To seveda ne pomeni, da običajni mobilnik ne more postati poceni navigacijska naprava. Kot se spodobi, je tudi programske opreme za vodenje od cilja do cilja v internetu dovolj, vsaj za lastnike mobilnikov z najbolj priljubljenimi operacijskimi sistemi, kot so serija 60, Windows Mobile ali Android – in, kajpak, iPhone, a tega, »uradno«, v Sloveniji ni.

Nav4All
Ker gre za nekoliko drugačen koncept kot pri običajnih navigacijskih napravah, smo preizkusili program Nav4All, ki je na voljo brezplačno, njegov uporabniški vmesnik pa zna tudi (no, včasih polomljeno) slovensko, prav tako je na voljo slovensko glasovno vodenje (z moškim ali ženskim glasom). Posebnost aplikacije, ki naj bi tekla v veliki večini priljubljenih mobilnikov, ni toliko v obširnem izbirniku (kjer je kar nekaj naštetih možnosti še v pripravi), pač pa predvsem v načinu vodenja.

Uporabniku je sicer na voljo vpogled v Navteqove zemljevide, a med vodenjem so skriti v ozadju, na zaslonu telefona pa se prikazujejo zgolj piktogrami z navodili za zavijanje. Kljub temu sledenje navodilom ne bi smelo povzročati težav, je pa res, da bodo redni uporabniki navigacijskih naprav pogrešali širšo sliko dogajanja v križišču. Kako je vse skupaj poenostavljeno, dokazuje primer oznake za razvrščanje na avtocestnih križiščih – narisano je kot razcep, pri čemer so ob posamezni cesti zapisane številke, ki ponazarjajo število pasov.

Aplikaciji bi težko očitali kaj zelo resnega, tudi načrtovan čas prihoda je dovolj natančno izračunan, je pa res, da po zgrešenem križišču predolgo traja do izračuna nove poti. Tu ne gre toliko za problem prenosa podatkov kot samega ugotavljanja, da vozilo (oziroma naprava) ni zavilo, kamor bi moralo. Nav4All je lahko prijazno nadomestilo za navigacijsko napravo, a zavedati se je treba, da popoln ni, predvsem pa, da se je treba navaditi logike njegovega delovanja. Še ena zanimivost: če je do naslednjega zavoja dovolj daleč, se zaslon izključi, kar bistveno prispeva k manjši porabi baterije.

Seveda pa je brezplačnost tisto, zaradi česar lahko priporočamo uporabo takšnih programov, kot je Nav4All. Tisti, ki bi radi še kaj več, bodite pazljivi! Marsikatera aplikacija se najprej izdaja za brezplačno, a je v najboljšem primeru brez plačila na voljo le okrnjena različica (navadno ne omogoča vodenja od točke do točke) ali pa morate že takoj plačati za licenco. Seveda pa boste s takšnim plačilom (nekaj 10 evrov na leto) dobili veliko več kot samo osnovno navigacijo s piktogrami ...

Nokia 6710 Navigator
Najbližje »popolni« mobilni navigaciji pa je seveda nakup mobilnika, ki je prilagojen tudi vodenju. Na trgu jih je vedno več, pred nakupom pa se pozanimajte predvsem, kateri zemljevidi so že vključeni v osnovno ceno in koliko časa jih boste lahko uporabljali. Iz izkušenj vam povemo, da se nam je navadno zgodilo, da je licenca že potekla – in to ravno takrat, ko bi vodenje zares potrebovali. No, to se ne bi smelo zgoditi pri Nokii 6710 Navigator, saj obljubljajo, da licence veljajo do konca življenjske dobe mobilnika, kar (po zapisu iz navodil sodeč) pomeni dve leti. Kakor koli že: ta Nokia se je med preizkusom lepo izkazala.

Izbirnike, kajpak v slovenščini, so dodobra predelali, med vpisovanjem pa se že sproti izpisujejo možni zadetki, tako da praktično nikoli ni več treba izpisati celotnega imena mesta ali ulice do konca – kot je bilo to pri prejšnjih različicah Nokiinih navigacijskih mobilnikov. Prav tako ni več zamudnega iskanja satelitov, je pa res, da je za hitro iskanje treba vključiti prenos podatkov (glej okvir). Zaslon mobilnika je sicer bistveno manjši kot pri samostojnih napravah, a glede preglednosti nimamo večjih pripomb, saj je pred vsakim zavojem na voljo natančnejši predogled, tudi s potekom voznih pasov v večjih križiščih.

Navigator vas bo lahko vodil tudi med pešačenjem, in zdi se, da je to tisto vodenje, ki je mobilnim telefonom najbolj pisano na kožo.

NE KOT NAMENSKE NAPRAVE, A …

Se pa z razvojem vse bolj bliža čas, ko ne bo kakšne večje razlike med njimi in samostojno napravo. Pri tem pa je treba upoštevati nekaj posebnosti. Med telefonskim klicem se vodenje, vsaj za kratek čas, prekine, kar je lahko v mestu zoprno. Nekateri mobilniki tudi ne omogočajo dela z več aplikacijami istočasno, zato ob klicu prekinejo vodenje in ga je treba pozneje ponovno zagnati. Skratka, spet gre za eno od funkcij, ki je pogojno uporabna, ne nadomešča pa samostojne naprave v vseh pogledih.

Na koncu ne smemo pozabiti na še eno prednost mobilnika, ki trenutno praktično ni izkoriščena: gre za napravo, ki bi lahko najhitreje in najpreprosteje poročala o dejanskem trenutnem stanju na cesti, saj je vseskozi priključena v omrežje. Za zdaj kakšnega dodatnega obvestila, kje so zastoji (ali celo kje je poledica oziroma nevarno gradbišče) ne boste dobili, glede na to, da teče kar nekaj projektov, pri katerih kot sredstvo komuniciranja uporabljajo prav mobilna omrežja, pa se lahko zgodi, da bomo tovrstnih informacij kmalu lahko deležni.

Telekomunikacije, december 2009 | Boštjan Okorn