Recimo takrat, ko ga sploh še nismo imeli. V tem primeru je treba upoštevati več dejavnikov. Prvi je ta, da je veliko ljudi kupilo poceni različice računalnikov, saj so bili ob prvem nakupu dokaj neuki in je bila cena edino ali pa vsaj najpomembnejše vodilo. Ti kupci potem ugotovijo, da je treba zadevo bodisi nadgraditi bodisi kupiti novo. Takšni kupci so med najhvaležnejšimi, saj jih trgovci vidijo razmeroma pogosto in dvigujejo povprečje nakupov.

Drugi razlog je nov operacijski sistem. Saj verjetno poznate tisto teorijo zarote, ki govori o tem, da so proizvajalci programske in strojne opreme dogovorjeni, da eni drugim pomagajo. Ko pridejo nove tehnologije, te precej pospešijo delovanje obstoječega operacijskega sistema, kar pa je nezdravo, saj to pomeni, da ga ljudje ne bodo hoteli zamenjati. Zato se izda nov operacijski sistem, ki ponuja predvsem precej »šminke« in je precej zahtevnejši do strojne opreme. Ker je ljudem ta šminka všeč, jo zgrabijo. In potem je računalnik spet počasnejši in ga je treba nadgraditi. Tako govori teorija zarote, ki ji sicer osebno ne verjamem, saj mislim, da to isto povzroči razvoj sam oziroma je takšno obnašanje vpletenih normalen del razvoja na vseh področjih, in ne le na informacijskem. A kakor koli že, nov operacijski sistem je vsekakor razlog za nakup novega računalnika. Sicer je mogoče nekoliko manj izrazit, saj je odvisen predvsem od frekvence izidov. Redkeje ko izhajajo nove različice, večja je razlika v hitrosti in zahtevah, večja razlika pa pomeni večje število novih nakupov, hkrati pa pomeni, da bo med posameznimi izidi določeno obdobje stagnacije. Podobno velja tudi za drugo programsko opremo. Vsaka nova različica aktivneje uporablja tehnološke novosti, ki so na voljo v novi strojni opremi, zato se delovanje upočasni in spet smo tam. Med programsko opremo seveda najbolj izstopajo igre, za katere nič ni dovolj dobro in dovolj hitro.

Kaj pa strojna oprema? Je ta lahko generator oziroma spodbujevalnik prodaje računalnikov? Vsekakor je. A le tedaj, ko ponuja res nekaj bistveno novega, koristnega ali revolucionarnega. Se spomnite pojava Centrina in razmaha trga prenosnikov? No, nekaj takega.

Iz zapisanega sledi, da na volumen prodaje računalnikov vpliva še kaj več, in ne le kupna moč. No, zdaj pa malo poglejmo, kaj od navedenega je pospeševalo in kaj zaviralo prodajo v preteklem letu. Najprej gospodinjstva, ki še nimajo računalnika. Takih je sicer pri nas iz takšnih in drugačnih razlogov še vedno kar nekaj, vsekakor pa vsako leto manj. In če jih je manj, je manjša tudi potencialen krog kupcev. Prodaja kupcem, ki še nimajo računalnika, bo vsekakor nekoč dosegla neko kritično točko. Na njej ta trenutek še nismo, lahko pa upadanje prodaje pomeni tudi to, da se ji počasi bližamo.

Kaj pa obstoječi imetniki? Rekli smo, da je pri njih razlogov za nakup več. Najprej operacijski sistem. Microsoft je pred kratkim resda izdal Visto, ki pa ni bila ravno prodajni hit, zato ni kaj dosti vplivala na to, da je prodaja manjša ali večja. Ljudje so še vedno raje uporabljali Windows XP, ki pa je za sodobne razmere zelo star sistem. Sistem, za katerega so imeli dovolj časa, da so ga izpilili. In ker se zmagovitega konja na zamenjuje, je bil operacijski sistem v tem primeru zaviralec prodaje. Že res, da so se med tem pojavile izredno uspešne različice Linuxa, za katerega velja enako kot za Windows, torej da nove različice zahtevajo več sistemskih virov. A je tržni delež takih računalnikov precej majhen in ne vpliva bistveno na količino prodanih računalnikov. Za zdaj! Trendi kažejo spremembe tudi pri nas. Kaj pa strežniški sistemi? Tudi tu se ni zgodilo nič kaj revolucionarnega. No ja, se je, vendar to ne govori v prid prodajalcem računalnikov. Virtualizacija namreč ni ravno velik pospeševalec prodaje novih škatel. Bolj meri na nadgradnjo obstoječih sistemov.

Kaj pa drugi programi? Tudi tu ni bilo ne vem kakšne revolucije. Razvoj novih različic je pogosto povezan z izidom novega operacijskega sistema, tega pa ni bilo, zato ni bilo niti kaj prida novih različic programov. Nove različice namreč pomenijo večja vlaganja, ta pa v času stagnacije ali recesije niso ravno nekaj, kar bi financarji sprejeli z odprtimi rokami. Seveda so tu izjeme igre. Mularija vedno hoče boljše in hitrejše. Hmm, a res? Je res osebni računalnik tista naprava, kjer igralci puščajo svoj denar? Delno že, a nikakor ne smemo zanemariti konzol, kot so Xbox, PlayStation in Wii. Te imajo precej velik tržni delež, ki so ga seveda odžrle osebnemu računalniku. Ta za zdaj dominira na področju večigralskih spletnih iger, a tudi to se hitro spreminja, saj so tudi konzole vedno bolj »oblačne«.

Programska oprema v najširšem smislu očitno ni bila ravno velik generator prodaje računalnikov. V slogu tistega »konja, ki zmaguje…« je bila celo zaviralec. Videli pa bomo, kaj se bo dogajalo v letošnjem letu, torej 2010. To bo verjetno precej zanimivo, saj lahko, če verjamemo napovedim, pričakujemo precejšen prodajni uspeh Windows 7, marsikatere analize pa kažejo, da je tudi Linux zrel sistem, primeren za namizje, in da se, kar pa je bistveno pomembnejše, tega zaveda vedno več uporabnikov.

Kaj pa je bilo s strojno opremo? Smo v preteklem letu dobili kaj pretresljivo novega? Pravzaprav ne. Vsaj nič takega, kar bi recimo bistveno pospešilo obstoječe sisteme. Sicer so se pojavili novi procesorji, a ti v najbolj uporabljan sistem, torej Windows XP, niso prinašali ravno velike spremembe v hitrosti. Enako je bilo z grafiko, kjer nam v preteklem letu ne ATI ne Nvidia nista prinesla ravno veliko. Vsaj ne toliko, da bi bilo treba zamenjati celoten računalnik … In ker ti dve komponenti, ki sta verjetno najpomembnejši pri odločitvi o nakupu novega računalnika, nista ponudili nič bistveno boljšega, tudi prodaja ravno ni blestela.

Pri celotni problematiki ne smemo pozabiti tudi na zrelost kupcev. Računalniki so zdaj že tako vsakdanja zadeva in pomenijo potrebo, ne več luksuz. In vedno, ko nekaj preide iz luksuza v potrebo, izgubi pomembnost. Ljudje se namreč pri potrebah obnašajo drugače kot pri luksuzu. Luksuz je stvar želja, potreba pa pameti. In pamet običajno pomeni pragmatičnost. Zakaj bi kupoval novo, če pa je s starim vse v redu in povsem ustrezno služi svojemu namenu? Zdaj je fokus »luksuza« bolj usmerjen na fotoaparate, kamere, medijske predvajalnike in podobno, računalniki pa sodijo že v področje pragmatizma. Pri računalnikih ne planemo več na vsako novost. Ena redkih stvari, s katero nas še lahko »obrnejo«, je tisti mali netbook oziroma vprašanje, ali potrebujemo poleg ali namesto namiznega prenosni računalnik in katerega »formata«.

Iz vsega zapisanega sledi, da za manjšo prodajo recesija verjetno ni edini krivec, ampak le eden od njih. Seveda so finančne težave problem. Velik problem. A preprosto reči, da je križa požrla 20 odstotkov prodaje računalnikov, tudi ni korektno. Svoje je naredila tudi tehnologija sama oziroma tehnološko stanje razvitega sveta, kjer se iz takšnih ali drugačnih razlogov ni zgodilo nič pretresljivega. Morda pa zdaj prihajamo v tisto fazo, o kateri smo pisali tako slovenski kot svetovni novinarji in analitiki. Trdili smo, da se bo hiter razvoj enkrat moral upehati, saj se bo zgodilo, da bodisi trg ne bo mogel več tako hitro prebaviti tega, kar se mu servira, ali pa bo tehnologija zadela ob razvojni zid, ki jo bo upočasnil. Morda pa zdaj prehajamo v fazo, ko informacijska revolucija izgublja tisti r in postaja le še evolucija. Za evolucijo pa vemo, da je počasnejša. Tako počasna, da ima človek čas pogledati malce tudi sam vase …

Moj mikro, Januar 2010 | Zoran Banovič