Brezžična omrežja WLAN (Wireless Local Area Network) so z nami že dolgo časa, in če nič drugega, jih imamo radi, ker nas rešijo pred razbijanjem sten in vlečenjem kablov ter so osnova za zastonj omrežja na javnih mestih. Omrežja Wi-Fi, kot jih radi imenujemo, so postala nujnost s pojavom pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, ki jih prek tega omrežja doma ali kje drugje povežemo v internet. Omrežja so največkrat centralizirana, v središču je brezžični usmerjevalnik, ki usmerja podatkovni promet med v omrežje priključenimi napravami. Wi-Fi Direct omogoča neposredno povezavo med dvema napravama (brez potrebe po usmerjevalniku), v čemer je podoben vmesniku Bluetooth. Miracast je naslednji korak v razvoju standardov omrežij WLAN in lahko zamenja ožičena vmesnika USM in HDMI.

Bluetooth je poceni in, kar zadeva prenose hitrosti, manj zmogljiv vmesnik, izumljen za izmenjavo podatkov med mobilnimi telefoni oziroma med telefonom in brezžičnimi dodatki zanj. Pomembno vlogo ima pri prenosu zvoka na in iz brezžične slušalke ali prostoročnega kompleta v vozilu. Danes ga srečujemo v vrsti dodatkov za pametne telefone, kot so Bluetooth zvočniki. Vmesnik v najnovejšem standardu 4.0 porabi manj energije, vseeno pa brezžična povezava ni najbolj kakovostna, zato dražje naprave podpirajo kodek APTX. S pojavom novih brezžičnih vmesnikov je mogoče, da bo Bluetooth postal nepotreben.

Apple je že pred časom razvil svoj lastni protokol AirPlay, ki omogoča prenos vsebine zaslona (tako imenovano zrcaljenje zaslona) naprav s sistemom iOS na večje zaslone. Ker AirPlay uporabljajo le Applove naprave, je sledil odgovor industrije v obliki odprte alternative Miracast. Ta deluje nad standardom Wi-Fi Direct in omogoča prenos slike ločljivosti 1080 p. Naprav, ki Miracast podpirajo, je manj, saj je ta protokol podprt šele v operacijskem sistemu Android 4.2. Wi-Fi Direct lahko skupaj z Miracastom izrine potrebo po vmesniku HDMI, ali se bo to tudi res zgodilo, pa bo pokazal čas.

Vmesnik NFC (Near Field Communication) je tudi sorazmerno nov standard, uporablja pa RFID-čip za izmenjavo podatkov med napravami na izredno kratki razdalji. O njem se največkrat govori, ko omenjamo plačevanje z mobilnimi telefoni. Standard podpira operacijski sistem Android in je vključen v vse najnovejše modele pametnih telefonov višjega cenovnega razreda. Načelno ni omejitev, kakšen tip podatkov lahko NFC-vmesnik izmenjuje, ker pa gre za nizke prenosne hitrosti, gre največkrat za male datoteke in kratke informacije (na primer prenos stika z enega telefona na drugega). Ker se morata napravi med izmenjavo podatkov (skoraj) dotikati, ta vmesnik ni toliko občutljiv na vdore kot drugi brezžični vmesniki. Vmesnik bo našel svoje mesto tudi v televizorjih, kjer bo služil za prenos vsebin (fotografije, video) z mobilnih naprav in njihov prikaz na zaslonu televizorja.

1/2

Moj mikro, Maj Junij 2013 | Jan Kosmač |