Internet in njegov najbolj znani »servis«, svetovni splet, pa nam nič ne koristita, če v njem ni pravih informacij oziroma če so te za uporabnika preveč razpršene in težko dosegljive. V spletu najdemo odgovor na skoraj vsako vprašanje. Kakovost odgovora in hitrost, s katero bomo do njega prišli, pa sta odvisna od pisca vsebin, kakovosti uporabljenega spletnega iskalnika in spretnosti uporabnika, ki določeno informacijo išče. Kakovost in lokacija iskane informacije sta nemalokrat ključnega pomena. Svetovni splet je namreč živ − diha, raste in se razvija. V svojo raziskovalno nalogo lahko tako kot vir informacije vsekakor vpišemo spletni naslov, vendar je njegov obstoj v daljšem časovnem obdobju vprašljiv. Lahko se spremeni pot do izbranih podatkov ali pa spletna stran ali servis preneha delovati. Rešitev so uradni tiskani ali elektronski viri informacij, med drugim tudi enciklopedije. Predvsem slednji so za uporabnike računalnikov izjemno zanimivi, saj lahko tako na običajnem CD/DVD-ploščku gostimo celotne enciklopedije, ki pa imajo pred tiskanimi različicami poleg bogatejših vsebin (dodani video in avdio zapisi in načeloma neomejenost s prostorom ter posodabljanje prek spleta) še eno veliko prednost, ki se kaže v hitrosti dostopa do želenega podatka. V uporabniški vmesnik preprosto vpišemo ključne besede in z nekaj kliki smo že zatopljeni v prebiranje želene tematike. Slabosti tiskanih in elektronskih različic so njihova cena in nenehne nove izdaje, ki dopolnjujejo in izboljšujejo starejše različice. Težava se pojavi tudi, če smo si omislili komercialno različico enciklopedije, pa je na poti, šoli ali službi nimamo na dosegu. Na srečo je na voljo rešitev. Velika, svetovno priznana spletna enciklopedija Wikipedia.org, nam ponuja brezplačen dostop do velikanske zbirke znanja. Da pa se zgodba tu ne konča, velja omeniti še dejstvo, da je lahko vsak uporabnik Wikipedie po brezplačni registraciji tudi njen soavtor.
ROJSTVO IN VZPON WIKIPEDIE
Wikipedia, projekt brezplačne, večjezične spletne enciklopedije, ki jo soustvarjajo različni avtorji z vsega sveta, je luč sveta prvič zagledala petnajstega januarja leta 2001, kot nadgranja takratne Nupedie, ki so jo ustvarjali izključno strokovnjaki in je danes opuščen projekt. Za nemoteno delovanje projekta brezplačne odprte spletne enciklopedije Wikipedia skrbi neprofitna organizacija Wikimedia Foundation, ki je ustanovil soustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales.
»Vsi ljudje vse vedo«
Bistvo Wikipedie, beseda wiki v havajščini pomeni hitro, je v tem, da lahko vsak spletni obiskovalec vpiše karkoli želi, nato pa lahko vsi drugi njegovo vsebino dopolnjujejo in popravljajo napake oziroma netočnosti. Sčasoma tako vsebina pridobiva težo, a kljub vsemu zaradi omejenega znanja piscev ni rečeno, da je vsa vsebina popolnoma in strokovno točna.
Ker dober glas seže v deveto vas in ker je soavtor brezplačne spletne enciklopedije lahko vsakdo, se je kmalu začela eksplozivno širiti. Od časa nastanka se je razširila do te mere, da vsebuje članke v več kot 250 svetovnih jezikih, njihovo skupno število pa presega število 7,3 milijona in še vedno nezadržno raste. Trditvi v prid govori tudi podatek, da je wikipedia.org med petnajstimi najbolj obiskanimi spletnimi stranmi na svetu. Kot rečeno, lahko pri ustvarjanju tega »osmega čuda sveta«, sodeluje prav vsak, ki ima dostop do računalnika z internetno povezavo in seveda ustrezno znanje ter ne nazadnje motivacijo oziroma željo biti del enega izmed največjih svetovnih projektov.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VSEBIN
Ker Wikipedio soustvarjajo različni avtorji, med katerimi so tudi takšni, ki jim uporabnost enciklopedije ni na prvem mestu, ima za zagotavljanje kakovosti vsebin svoje prijeme. Prostovoljci, ki skrbijo za kakovost vsebinskega dela enciklopedije se delijo na tri skupine in imajo glede na svojo pozicijo določene funkcije. Tako govorimo o »stevardih« (steward), »birokratih« (bureaucrat) in »administratorjih« (administrator). Prav slednji pomenijo največjo skupino privilegiranih uporabnikov s pravico brisanja in zaklepanja vsebin. Ker gre pri Wikipedii za odprt sistem, pri katerem lahko sodeluje vsakdo, je bilo tudi na temo zanesljivosti in točnosti navedenih podatkov že mnogo debat. Ker je sistem odprt za vs,e obstaja seveda možnost prirejanja podatkov, t.i. spletnega vandalizma, žaljenja, potvarjanja dejstev in podobnega, a študije so pokazale, da so članki z napačnimi podatki, ali takšni z žaljivo vsebino izredno hitro odstranjeni ali popravljeni in da je Wikipedia nasploh tako zanesljiva in profesionalna kot vsaka druga komercialna enciklopedija, nemalokrat pa uporabniku postreže z obširnejšimi razlagami in primeri glede na komercialne različice enciklopedij, kot sta Encarta in Britanica.
Čeprav da so jezikovne različice Wikipedie med sabo neodvisne, pa naj bi vsaka vsebovala osnovne vsebine na področju znanosti, zgodovine, geografije ...
WIKIPEDIA GOVORI TUDI SLOVENSKO
Eden izmed opisov Wikipedie se v prevodu glasi nekako takole: »Namen Wikipedie je ustvariti in distribuirati brezplačno enciklopedijo v največji možni kakovosti vsakemu posamezniku na planetu v njegovem lastnem jeziku.« Trditev vsekakor postaja resničnost, saj lahko Wikipedio beremo že v več kot 250 jezikih, seveda pa prevladujejo prispevki v angleščini. Če želite prispevati k številu člankov v našem materinem jeziku, ste vabljeni k sodelovanju. Prispevate lahko že z opisom in zgodovino svojega domačega kraja, opisom znamenitosti in drugimi zanimivostmi. Slovenska različica Wikipedie − Wikipedija nam danes postreže z nekaj manj kot 50.000 članki, kar je vsekakor pohvalno.
UPORABA
Vsebina Wikipedie je uporabljena na stotinah spletnih strani, prav tako se uporablja pri akademskih študijah, knjigah, konferencah in celo na sodiščih kot vir dodatnih informacij. Tuja ni niti uporaba v tiskanih in drugih medijih, kot sta televizija in radio. Dijaki in študenti pri nas in po svetu pa jo brez težav uporabljajo kot vir informacij pri izdelavi seminarskih in celo diplomskih nalog. Seveda pa lahko Wikipedio uporabljamo kar tako, za zabavo, ko nas kaj zanima ali ko si želimo na določenem področju razširiti obzorja. Na pomoč priskoči tudi pri reševanju križank, kvizov in ob »Jonasovem« Milijonarju.
SESTRIČNE IN BRATRANCI WIKIPEDIE
Wikipedija
http://sl.wikipedia.org
Lepo je, da imamo svojo »vrtiček« znotraj Wikipedie, ki je namenjen zgolj nam, saj so prispevki v materinem jeziku. Tu se kaže, koliko smo aktivni znotraj spletne skupnosti in koliko smo pripravljeni storiti za vse nas – za družbo kot celoto. Vprašanje je, ali smo pripravljeni svoj prosti čas posvetiti ustvarjanju vsebin, ki imajo težo, ali pa raje v nedogled pišemo neumnosti na forumih ali blogih. Slednje je iskanje pet minut slave, to, kar mi predlagamo, pa je kreativno delo, ki popolnoma sloni na »dobri volji« piscev. Nihče za svoj prispevek ne bo dobil plačila. Na srečo imamo dovolj takih posameznikov, saj je na tej strani moč najti veliko kakovostnih vsebin – splošnih in tudi takih, ki so bolj pisane nam na kožo. Če bi naša beseda kaj veljala, predlagamo šolskemu ministru, da postane slovenska različica enciklopedije obvezen učni pripomoček v naših šolah.
Strojna in programska oprema
Poleg uporabnikov različnih funkcij je za nemoteno delovanje Wikipedie potrebna tudi strojna in programska oprema. Podatki govorijo, da je samo v decembru 2005 okrog 27.000 uporabnikov vsaj petkrat vneslo podatke v Wikipedio, od tega glavni del (17.000) v angleškem jeziku. Spletna enciklopedija Wikipedia ima od 10.000 do 30.000 zahtev uporabnikov na sekundo − odvisno od dnevnega časa. Za potrebe uporabnikov tako skrbi skupno več kot sto strežnikov, ki so na Floridi, v Amsterdamu in Seulu. Ti poganjajo odprtokodno platformo MediaWiki, spisano v jeziku PHP, za nemoteno delovanje pa skrbi podatkovna zbirka MySQL v povezavi z drugimi modernimi prijemi, kot so uporaba makrov, predlog in URL-preusmeritev. Tako obsežen projekt zahteva tudi stroške, ki so samo v zadnjem četrtletju leta 2005 znašali 312.000 ameriških dolarjev, od tega je kar 60 % namenjenih za strojno opremo. Wikimedia Foundation večino sredstev pridobi iz zasebnih donacij, prirejajo pa tudi prireditve v ta namen. Januarja 2007 so tako na eni izmed takšnih prireditev zbrali kar za milijon dolarjev prispevkov.
Citizendium − strokovna izpeljanka Wikipedie
www.citizendium.org
Spletna enciklopedija Citizendium naj bi rešila težavo, povezano z netočnimi in nepreverjenimi vsebinami, ki so se začele pojavljati na Wikipedii. Nekateri avtorji, na srečo so v manjšini, so bodisi precenili svoje znanje, predstavljali so se z nikoli doseženi akademskimi nazivi in pisali neumnosti ali pa so enciklopedijo uporabili v namen manipulacije (na primer politiki so o sebi pisali lepše, kot bi si zaslužili, glede na svoja početja v preteklosti). Ti primeri so imeli velik odziv v spletni srenji, pa čeprav je bilo takih primerov neprimerno manj, kot je vsebin s težo. Kako rešiti to težavo? Tako, da so v ozadju recenzorji, potrjeni strokovnjaki iz določenih področji, ki vsak vpis, ki ga tako kot pri Wikipediji, lahko naredi vsak od nas, preverijo in potrdijo. Ideja je dobra, vendar je projekt še vedno v beta fazi, kajti verjetno je težko najti posamezne strokovnjake, ki bi bili pripravljeni zaradi entuzijazma zastonj delati.
Wikileaks − za kritike!
http://wikileaks.org/index.en.php
Wikileaks je samostojen projekt, ki se je pojavil zaradi potrebe. Cilj snovalcev strani je omogočiti disidentom iz držav, ki jih naš demokratični svet opisuje kot popolnoma nedemokratične, da povedo, kar mislijo, brez nevarnosti, da bi zaradi tega imeli težave. Uporabijo pa jo lahko tudi vsi drugi. Na primer, vsi tisti posamezniki, ki vsake toliko časa po Sloveniji razpošljejo anonimke ali obremenjujoča sporočila elektronske pošte. Pa ne da bi do zdaj koga že našli, a nikoli se ne ve! Stran uporablja »načeloma« varno omrežje Tor, ki preprečuje, da bi uporabnika našli na podlagi njegovega IP-naslova. Sistem Tor naj bi bil varen, tako smo ga tudi mi opisali, a vseeno ni idealen, saj popolne varnosti ni. Ker lastniki strani ne nameravajo preverjati vsebine, je nevarneje, da bi stran za objavljanje svojih zadev uporabili na primer člani pedofilskih mrež oziroma bi rabila za dezinformacijo in objavo ponarejenih dokumentov.
Wikimedia Commons − slike, glasba in video zastonj
http://commons.wikimedia.org
Stran je osrednje skladišče slik oziroma glasbenih in video posnetkov, ki jih lahko vsak avtor, brez prevelike skrbi zaradi potencialnega kršenja avtorskih pravic, uporabi v svojih projektih. Vsebina je zaščitena z licencami, kot so Creative Commons Attribution/Share Alike, GNU GPL, Free Art Licence ali pa je popolnoma prosta.
Wiki Knjige
www.wikibooks.org
sl.wikibooks.org/
Na začetku je bila ideja napisati učbenike (seveda v angleškem jeziku) za organsko kemijo in fiziko. Kmalu je zadeva prerasla osnovno idejo, danes na tej strani najdete preko tisoč knjig z različnih znanstvenih področjih. Pohvaliti velja slovensko različico, kjer je 43 knjig.
Na voljo pa ste še dva, recimo jima hčerinska projekta. Wikijunior je namenjen otrokom med osmimi in enajstimi leti, Wikiversity pa je širši in pokriva vse starostne skupine potencialnih bralcev. Je v beta različici, njegova vizija pa je postati skladišče vsebin za e-učenje.
Wiki Izvor
www.wikisource.org
sl.wikisource.org
Gre za projekt, soroden projektu WikiCommons, le da gre v tem primeru za skladišče prostih besedil. V angleški različici je več kot 38 tisoč vpisov, slovenska je bolj uboga, s 368 viri. Trenutno poteka vnos besedil enciklopedije Britannica iz leta 1911, ki s prek 44 milijoni besed predstavlja vso takratno znanje.
Wiki Novice
www.wikinews.org
Še ena novičarska storitev, kjer lahko novice vpisujejo vsi. Poleg besedil v besedilni obliki, je moč novico tudi povedati v avdio formatu (Audio Wikinews), kar spominja na zvočne podcaste. Največja grožnja storitve je v njeni ideji, da lahko vsakdo objavlja novice. V preteklosti je tako prihajalo do objave nepotrjenih novic, samouki novinarji seveda ne poznajo pravil novinarskega posla, kar je vplivalo na verodostojnost storitve. Od vseh projektov, ki so izšli iz Wikipedie, se nam ta zdi še najbolj za lase privlečen. Morda pa se motimo. Vsekakor bodo morali skrbniki še veliko postoriti, da se bo storitev uveljavila kot verodostojen in pravočasen vir novic.
Wiki Citat
www.wikiquote.org
sl.wikiquote.org
Nekje v glavi imate citat, navedek znane svetovne osebnosti, pa ga ne poznate natančno ali v originalu, oziroma ne veste, kdo in kdaj ga je izrekel. Wiki Quote je zbirka citatov, slovenska različica jih vsebuje skoraj 2500,
Wiki Slovar
www.wiktionary.org
sl.wiktionary.org
Gre za storitev brezplačnega večjezičnega slovarja. V okviru slovenske različice je že prek 7000 vnosov. Kaj tu najdete? Opise pomena besed, fraz in kratic in prevode teh v tuje jezike.
Wiki Vrste
http://species.wikimedia.org
Razmeroma nov projekt, katerega namen je popisati »vse živo« na našem planetu. Malce bolj za šalo kot za res. Pohiteti bo treba, da bodo vrste, ki so na robo izumrtja, seveda zaradi naših posegov v naravo, obstajale vsaj tu.
Uroš Florjančič
