Tisto, kar je to socialno omrežje naredilo zares veliko, ni toliko povezano s študentarijo kot s tem, da je izjemno privlačno tudi ženski populaciji, je v osnovi zelo enostavno za uporabo, zaradi uporabe spletnih dodatkov oziroma aplikacij ter odprte platforme pa je v razvojnem smislu praktično brez omejitev.

Facebook je na prvi pogled še ena izmed mnogih spletnih aplikacij, ki omogočajo povezovanje na podlagi osebnega profila, ki ga sestavimo z nekaj kliki v dveh minutah in pol ter nato upamo, da nas bo nekdo kontaktiral. Ker se to praviloma ne zgodi (razen če ne objavimo fotografije polgole ženske postave), lahko s sporočili znotraj takšne aplikacije gnjavimo druge uporabnike in se nadejamo uspeha. Prijavimo se lahko v interesne skupine, omrežja ali klube, kakor jih že pač poimenujejo, ter iščemo sorodne duše. In to je pravzaprav ves koncept socialnih omrežij.

ŽELITE BITI »FACA«?

Facebook pa je šel dlje. Poleg teh osnovnih funkcionalnosti so pri Facebooku namreč platformo razvili tako, da se jo da razširjati s programskimi dodatki, ki jih tu imenujejo aplikacije. Želite na svoj profil dodati video? Nič lažjega, na voljo je kar nekaj aplikacij, ki vsaka na svoj način opravljajo to funkcijo. Želite dodati zemljevid sveta, kjer boste lahko označili dežele, v katerih ste že bili? Grafite? Se zanimate za finance in bi radi dodali pregled delnic na borzi? Bi želeli objavljati povzetke RSS-novic iz izbranih medijskih virov? Ali pa bi v svojem profilu radi imeli virtualni akvarij ali virtualna darila, ki jih boste pošiljali znancem in prijateljem ter jih, upajmo tudi prejemali od njih? Bi radi za svojega avatarja privzeli lik Homerja Simpsona? Vse to in še mnogo več si lahko omislite z enostavnim pregledovanjem na seznamu aplikacij, ki so urejene po smiselnih kategorijah, tako da iskanje ni prenaporno.

SOCIALNI OPERACIJSKI SISTEM?

Nekateri, med njimi tudi eden izmed razvijalcev spletnih aplikacij, imenujejo Facebook kar socialni operacijski sistem. Možnosti razvoja so namreč neslutene. S tem, ko so sprostili možnost ustvarjanja aplikacij drugim izvajalcem, oziroma programerskim hišam, so pri Facebooku dejansko naredili nekaj podobnega kot je pred leti naredil Microsoft. Platforma in osnovne programske aplikacije so bile njihove, hkrati pa so dali možnost zaslužka drugim programerskim hišam, da so lahko izdelovale in prodajale aplikacije za njihov operacijski sistem.

MARKETINŠKE PRILOŽNOSTI

Tu so stvari malce drugačne, saj so aplikacije za Facebook brezplačne, omogočajo pa odlično priložnost za virusni marketing. Denimo, da ste lastnik radijske postaje in želite povečati število vaših poslušalcev. Nič lažjega, samo izdelati morate aplikacijo, ki bo omogočala poslušanje vašega radia na Facebooku. Seveda ne morete vedeti, koliko uporabnikov si bo vašo aplikacijo dejansko »vgradilo« v svoj profil, toda prvi korak je storjen. Enako velja za katerikoli drug medij, posel ali dejavnost, ki jo imate. In tudi če nikakor ne morete najti zanimivih vsebin, ki bi pritegnile uporabnike, ste lahko še zmeraj sponzor kakšni spletni igrici in s tem utrjujete blagovno znamko svojega podjetja, kajne? No, veliko razvijalcev piše Facebookove aplikacije zgolj za zabavo ali zato, ker so pač dobili dobro idejo.

VSE VEČJA PRILJUBLJENOST IN VREDNOST

Facebook je postal prav poseben spletni fenomen, njegova priljubljenost se nenehno veča, po lastnih trditvah pa bi se naj temu omrežju vsak dan pridružilo na tisoče novih uporabnikov. Kljub temu pa se v luči velikega Facebookovega uspeha in morebitnega milijardnega nakupa skriva nekaj sence. Trije lastniki konkurenčnega portala ConnectU, so namreč ustanovitelja, triindvajsetletnega Marka Zuckerberga obtožili, da jim je ukradel idejo, ko je delal zanje. Sodišče je obtožbo sicer začasno zavrnilo in tožitelje pozvalo, naj zahteve podprejo tudi s kakšnimi dokazi, toda velikim igralcem, ki komaj čakajo, da bi kupili Facebook, najbrž takšne obtožbe niso najbolj pogodu. No, Zuckerberg kljub svojim rosnim letom najbrž že ve, kaj počne, in se očitno ne vznemirja preveč, saj je lani zavrnil Yahoojevo ponudbo za nakup – in to v vrednosti milijarde dolarjev!

POMISLEKI

Kljub blišču, aktualnosti in priljubljenosti pa ne moremo mimo nekaterih pomislekov, ki jih takšna socialna omrežja gigantskih razsežnosti neizbežno porajajo. Prvi pomislek je gotovo, zakaj bi nekdo sploh želel komunicirati s spletno skupnostjo na tako odprt način zunaj podomrežij, kakršna so na primer akademska, interesna ali regionalna? Kot vneti zagovorniki socialnega povezovanja prek interneta se z osnovnim namenom in funkcijo Facebooka vsekakor strinjamo, všeč nam je tudi način, inovativnost in obilje možnosti, ki jih ponuja, ne moremo pa mimo dejstva, da si morda nekateri med nami ne želijo objavljati osebnih podatkov v svetovnem spletu, a zaradi tega še niso zadrti internetni samotarji.
Drugi pomislek se neposredno navezuje na prvega. Možnosti za zlorabo osebnih podatkov je kljub tehnično-varnostnim ukrepom na Facebooku veliko in prepričani smo, da se v tem trenutku že dogajajo, toda dokler ne bo prišlo do precedenčnega primera, se uporabniki o tem sploh ne bodo spraševali. Naivnost, s katero se uporabniki spuščajo v razkrivanje svojih intimnih podatkov, prijateljskih in poslovnih povezav ter podobnih informacij, je naravnost neverjetna. Če so uporabniki pri portalih za iskanje spolnih, družabnih ali življenjskih partnerjev še nekako upoštevali dejstvo, da sta diskretnost in vsaj približno zakrita identiteta najboljša zaščita pred zlorabo, se tega na Facebooku zaveda le malo uporabnikov, predvsem novih. In seveda tisti goljufi, ki so prevzeli lažno identiteto. Toda slednji so tako ali tako spremljevalci vsakega socialnega omrežja, v spletnih skupnostih pa so sploh pogost pojav. Zato je smiselno pregledati varnostne nastavitve in se odločiti, katere informacije o sebi bomo razkrili vsem in katere zgolj tistim, ki jih bomo vključili med svoje prijatelje in jim omogočili poln dostop.

Tretji pomislek zadeva vprašanje ciljnega občinstva, ki jih imajo takšna omrežja. Po sprostitvi možnosti prijave v Facebook, ki je bila prej omejena zgolj na študentsko akademsko okolje, so se vanj zapodile vse starostne skupine, tudi tista nad 35 let. Toda največjo rast trenutno dosegata starostni skupini od 12 do 17 let in od 25 do 34 let. Kaj to sploh pomeni in ali je ta podatek sploh lahko pomemben? Menimo, da je še kako pomemben. Facebook namreč počasi postaja mladinsko socialno omrežje in v njem je komajda kaj več kot polovica uporabnikov starejših od 25 let. Če se ne bo zgodil vidnejši obrat, bo počasi postal peskovnik za mlado populacijo, kar je sicer povsem zadovoljivo, toda to ne bi opravičevalo vsega pompa okrog Facebooka, ki smo mu priča v zadnjem letu. Seveda pa lahko ob preudarnem razvoju in marketingu pričakujemo, da se bo razmerje med starostnimi skupinami počasi ustalilo.

ŠE ENA OD SPLETNIH HISTERIJ

Ko smo že pri pompu. Ja, Faceebok, je ena izmed različic popularnozabavne histerije, ki mora na vsake toliko mesecev obnoreti svet. Ko so prišli blogi, so vsi uporabniki interneta naenkrat ugotovili, da imajo v sebi pisateljsko žilico in, kar je še zabavnneje, bili prepričani (nekateri so še danes), da na svetu dejansko obstajajo drugi ljudje, ki so pripravljeni njihovo pisanje tudi brati. Pa razni portali in iskalniki − spomnimo se, kako je lani supersonično vzletel YouTube, pa davno nazaj Google, pa spletne igrice in tako lepo po vrsti. Ne nazadnje, spomnimo se internetne histerije. Kdor ni online, ni Zemljan. Ali pa malih elektronskih hišnih ljubljenčkov, tamagočijev. Pa plastičnih dud, pa frnikol, pa raznih zbirateljskih sličic. No, in tako pridemo do hulahop obročev, ki so jih pred davnimi desetletji okrog bokov vrtele tako deklice in najstnice, kakor tudi fantki in mladeniči. In v tem ni nič slabega, da ne bo pomote. Vse te stvari so bolj ali manj koristne, imajo neko svojo družabno, zabavno ali tudi povsem resno funkcijo, imeti pa jih moramo zato ker so nove, zabavne in ker jih imajo drugi ter zato, ker nam dejansko dajo nekaj, česar nam drugi ne morejo dati.

Hja, Facebook ima vse to. Zato tudi tolikšno navdušenje in histerija okrog njega, zato tudi ne veljaš nič, če si na njem ne ustvariš svojega računa, zato tudi toliko iskrenega prepričevanja med uporabniki in brezverniki, češ, kaj da slednji zamujajo z vsakim dnem, ko se ne včlanijo. To je osnovna komponenta virusnega marketinga, ki Facebooku zagotavlja uspešno življenje.

ČAKAJOČ NA GOOGLE

Bi pa težko zamižali pred očitnim: Facebook bo postal zares velik, ko ga bo kupil Google. No, morali bi napisati če, in ne ko. Toda ali ni to najbolj logično od vsega? Zuckerberg zavrne milijardno ponudbo, ki mu jo da Yahoo. Zakaj? Zato, ker čaka na Google! Si predstavljate, s kolikšno odstotno rastjo bi se povečalo število uporabnikov, če bi uporabniki Gmaila nekega dne v meniju zagledali možnost uporabe Facebooka? Ja, res je, to bi bil tisti vidnejši obrat, o katerem smo govorili malo prej. Prav zanima nas, ali bo Veliki G ugriznil v to ribo. Toda uporabnikov vsakodnevno rastoče 30-milijonske skupnosti to ne skrbi preveč in brezskrbno uživajo v radostih osebnega izražanja, zabave ter interakcije z drugimi uporabniki. In tako je tudi prav.

Vasja Ocvirk