Zadnjič sem opazoval prijateljico, ki mi je želela nekaj pokazati na Youtubu. Zadevo je izvedla tako, da je v iskalno polje vpisala izraz, nato roko premaknila na miško, da je z njo kazalec premaknila na lupo, ki označuje iskanje, in tam kliknila. Ko sem jo vprašal, zakaj kar ne pritisne Enter, me je čudno pogledala, rekla: » A res?« in dodala, da so jo tako naučili na tečaju računalništva. Nato je preizkusila »moj predlog« in bila čisto očarana, kako preprosto je.

Drugi primer se je zgodil v eni od javnih ustanov, kjer je gospa, s katero sem imel opravka, morala napisati oziroma predelati neki dokument tako, da bo ustrezal mojim potrebam. Ker je takšnih dokumentov napisala že veliko in ker gre za zelo podobne stvari, seveda ni vedno pisala celotnega besedila, ampak je vzela kakšnega starejšega in ga ustrezno predelala. In pri tej predelavi je seveda uporabljala funkcije kopiranja, izrezovanja in lepljenja. Stvari se je lotevala na podoben način kot prijateljica. Besedilo je označila z miško, v meniju poiskala kopiranje, nato se je prestavila na želeno mesto in spet v meniju poiskala lepljenje. In tako n-krat. A njej seveda nisem solil pameti, ampak sem potrpežljivo počakal, da je opravila, kar je imela opraviti.

In ker takšni primeri seveda niso osamljeni, smo se odločili nekaj malega napisati o uporabi tipkovnice v primeru, ko je ta bolj priročna od miške. In to je seveda uporaba bližnjic.

Delo z besedilom

Pri delu z besedilom kar nekaj bližnjic verjetno poznate, nekatere od njih tudi uporabljate. Najpogosteje so to bližnjice za kopiranje (Ctrl + C), izrezovanje (Ctrl + X) in lepljenje (Ctrl + V). A te so pri delu z besedilom manj priročne, če za označevanje besedila uporabljamo miško, saj je treba z miško zadeve označiti, nato pa uporabiti bližnjice na tipkovnici. V tem primeru je vsekakor bolj praktično, če za omenjene funkcije uporabimo priročni meni, ki je dosegljiv z desno tipko. Če pa za označevanje uporabljamo tipkovnico, je bolje uporabiti omenjene bližnjice. In kako označujemo s tipkovnico? Zadeva je dokaj preprosta, saj se premaknemo na začetek odseka, ki bi ga radi kopirali, pritisnemo in držimo Shift in s tipkama desno in navzdol označujemo besedilo. Če želimo označiti cel odstavek od trenutnega položaja naprej, pritisnemo Ctrl + Shift + Dol, če pa želimo označiti besedilo od trenutne točke pa do konca, uporabimo kombinacijo Ctrl + Shift + End, če pa od trenutne točke do začetka, pa seveda Ctrl + Shift + Home. Seveda se včasih zgodi, da moramo označiti celotno vsebino dokumenta, kar najlažje naredimo z bližnjico Ctrl + A. Ko je besedilo enkrat označeno, ga lahko z omenjenimi ukazi kopiramo ali izrežemo in nato prilepimo na želeno mesto. Obstajata pa tudi manj znani bližnjici, ki pa sta velikokrat bolj uporabni kot Ctrl + X in Ctrl + V za izrezovanje in lepljenje, zlasti v primeru namiznih računalnikov, ki imajo tipkovnice običajne velikosti, in ne zmanjšane, kot je to pri prenosnikih. Za izrezovanje lahko tako uporabimo tudi bližnjico Shift + Delete, za lepljenje pa Shift + Insert.

Pri delu z besedilom se seveda tudi zmotimo. Namesto da iščemo gumb Razveljavi, lahko pritisnemo kombinacijo Ctrl + Z ali (pri nekaterih programih) Alt + Backspace (brisanje nazaj), za ponovno uveljavljanje pa Ctrl + Y.

Pogosto se zgodi, da med pisanjem zgrešimo veliko začetnico. Napako seveda lahko popravimo tako, da se premaknemo na besedo, ki smo jo napačno zapisali, izbrišemo napačno črko in jo popravimo. V MS Wordu in LibreOffice Writerju pa gre tudi lažje. Postavimo se na napačno zapisano besedo in pritiskamo Shift + F3. Beseda se bo spreminjala tako, da bo enkrat zapisana z malo začetnico, enkrat z veliko, enkrat pa bo cela zapisana z velikimi črkami. Priročno.

Med bližnjice za delo z besedilom lahko uvrstimo tudi Ctrl + P za tiskanje, Ctrl + F za iskanje in Ctrl + H za iskanje in zamenjavo. Obstaja še nekaj bližnjic, ki so verjetno tudi zanimive, v urejevalnikih besedil pa obstaja tudi možnost dodajanja lastnih bližnjic.

Delo z datotekami

Pri delu z datotekami v Raziskovalcu lahko uporabimo veliko enakih bližnjic kot pri delu z besedilom. Če smo pri delu z besedilom uporabili Ctrl + C in Ctrl + X za kopiranje oziroma izrezovanje ter Ctrl + V za lepljenje besedila, lahko enake bližnjice uporabimo za kopiranje, izrezovanje in lepljenje datotek. Če na primer želimo kakšno datoteko premakniti iz ene mape v drugo, jo označimo, izberemo Ctrl + X, se premaknemo v ciljno mapo in tam izberemo Ctrl + V. A to je dokaj jasno. Manj jasno je označevanje datotek. Če želimo označiti le eno datoteko, se s kazalcem postavimo nanjo, nato pa pritisnemo Shift + Dol. Če želimo več zaporednih datotek, držimo Shift in pritiskamo tipko Dol, dokler ne označimo vseh želenih datotek. Tudi tu velja, da Shift + End označi vse datoteke v mapi od trenutnega položaja do konca, Shift + Home pa od trenutnega položaja do začetka. Manj znana pa je zelo uporabna bližnjica Alt + Gor, ki nas preseli v nadrejeno mapo. Zakaj je to tako zanimivo? Če imamo Raziskovalca zagnanega tako, da je prikazan tudi seznam map, se med oknom seznama map in oknom vsebine prestavljamo s Tab in Shift + Tab. Če je kazalec v oknu seznama map, se v okno vsebine premaknemo s Tab, če smo v oknu vsebine, pa gremo v okno seznama s Shift + Tab. Če želimo neko datoteko prekopirati recimo iz ene mape v drugo, je postopek tak, da zaženemo Raziskovalca (Win + E), se s Shift + Tab postavimo na seznam map in pogonov v levem oknu, poiščemo ustrezno mapo, se s Tab postavimo na vsebino te mape, poiščemo datoteko, jo označimo, izberemo kopiranje, nato s Shift + Tab spet skočimo na seznam map, poiščemo ciljno mapo, gremo s Tab na njeno vsebino in pritisnemo lepljenje. Alt + Gor nam zadevo olajša v toliko, da nam ni treba skakati na seznam map, ko iščemo ciljno mapo, saj kazalec ostane na vsebini mape.

Delo s sistemom

Kar nekaj bližnjic je tudi takšnih, ki so lastne okolju Windows kot takemu. Ena najbolj znanih je verjetno Alt + Tab, s katero se premikamo med zagnanimi programi. Držimo tipko Alt, in ko pritisnemo tabulator, se odpre majhno okno, kjer so prikazani odprti programi. Če držimo Alt in pritiskamo Tab, se med odprtimi okni premikamo, in ko najdemo, kar želimo, vse skupaj spustimo. V Windows 7 smo dobili tudi vmesnik Aero, v katerem se med odprtimi programi lahko premikamo tudi s kombinacijo Win + Tab, s tem da so tu odprti programi zastopani z večjimi slikami, končni učinek pa je popolnoma enak. Oba načina sta vsekakor lažja in priročnejša od iskanja in klikanja po opravilni vrstici, zlasti v primeru prenosnika s sledilno ploščico, kjer je premikanje za marsikoga dokaj nerodna zadeva.

Posebno vlogo pri delu s sistemi Windows ima tipka Windows. To je tista, ki jo običajno najdemo med levima Alt in Ctrl, na njej pa je odtisnjen logotip Windows. Tipka je bila prvotno zamišljena kot nadomestek za klik na gumbu Start. V Windows 7 se ta res odpre, v Windows 8, kjer menija Start več ni, pa se odpre njegov nadomestek, torej tako imenovano namizje Metro. Ob ponovnem pritisku na gumb se spet odpre klasično namizje. Kaj pa kombinacije tipk s tipko Windows (Win)? Jih je kar nekaj.

Dve smo že omenili – Win + E, s katero zaženemo Raziskovalca tako v Windows 7 kot v osmici, ter Win + Tab, ki v Windows 7 omogoča listanje med odprtimi okni, v Windows 8 pa nima funkcije. V obeh različicah Windows je na voljo bližnjica Win + D, ki nam minimizira vsa okna in pokaže namizje, če pa hočemo minimizirati le aktivno okno, pritisnemo Win + Dol. Seveda velja tudi obratno – če hočemo minimizirano okno spet povečati, pritisnemo Win + Gor. Ko smo že pri delu z okni – v Windows 7 in 8 lahko uporabimo izredno koristni kombinaciji tipk Win + levo in Win + desno. Prva nam bo aktivno okno spremenila tako, da bo zasedalo levo polovico zaslona, druga pa desno. Zadeva pride izredno prav takrat, ko želimo imeti odprti dve okni drugo poleg drugega. Če pa imamo dva zaslona in bi radi neko okno prestavili na primer iz levega na desnega, pritisnemo Win + Shift + desno, seveda velja enako za premik iz desnega okna v levo, le da tam uporabimo puščico v levo.

Windows 8 nam je tudi malce skril nekatere sistemske nastavitve in programe, kot so Nadzorna plošča in njena vsebina, Ukazni poziv, Upravitelj opravil, Omrežne povezave in še nekatere. Da jih ni treba iskati po vmesniku Metro, lahko na namizju pritisnete Win + X in odprl se bo priročni meni, v katerem boste našli omenjeno in še marsikaj drugega.

Poleg omenjenih bližnjic so tu še Win + M, s katero minimiziramo vsa okna, Win + F, s katero zaženemo iskanje, Win + Shift + klik na ikoni v opravilni vrstici, s katero zaženemo še eno okno/instanco programa. Seveda je bližnjic še več, a te so tiste, ki so po našem mnenju najuporabnejše.

Miška in tipkovnica

Pri delu z računalnikom pa nismo omejeni izključno na delo z miško ali tipkovnico, ampak obstaja kar precej nalog, ki jih izvajamo hkrati z obema napravama. Vzemimo, da hočemo v Raziskovalcu označiti več datotek, ki v seznamu niso druga za drugo. To naredimo tako, da držimo tipko Ctrl, nato pa z miško poklikamo vse datoteke, ki jih želimo. Te lahko nato z omenjenimi bližnjicami prekopiramo ali prestavimo na drugo mesto. Podobno velja za delo v urejevalniku besedil ali za celice v elektronski preglednici. Če želimo označiti nepovezane dele besedila ali nepovezane celice, držimo tipko CTRL in z miško označujemo, kar želimo.

Raziskovalec v okolju Windows je malce svojstven, če namreč neko datoteko ali mapo zgrabimo z miško in povlečemo na mesto, ki je na istem disku, se bo ta vsebina premaknila, če je cilj na drugem disku, se bo pa prekopirala. Kaj pa, če želimo kaj drugega? Prenos z miško lahko nadziramo s tipkama Ctrl in Shift. Če med vlečenjem datotek držimo tipko Ctrl, se bodo datoteke kopirale, če tipko Shift, pa se bodo premikale, in to ne glede na to, ali gre za isti disk/particijo ali drugega. Podobno velja tudi v urejevalnikih besedil – če neki del označimo in ga z miško prenesemo nekam drugam v besedilu, hkrati pa držimo tipko Ctrl, se bo vsebina na novo mesto prekopirala, in ne premaknila.

Tako, upamo, da smo vam prikazali nekaj trikov, kako biti bolj učinkovit pri vsakdanjem delu z računalnikom. Vseh bližnjic seveda nismo opisovali, ampak smo se omejili na tiste, ki so se nam zdele najkoristnejše. Naš namen je bil, da uporabnike, kot tisti dve dami na začetku prispevka, pripravimo do tega, da postanejo učinkovitejši.

Moj mikro, marec – april 2015 | Miha Gradišnik |