V tistih zgodnjih dnevih informacijskih tehnologij je bil predvsem uporabnik tisti, ki se je moral naučiti uporabljati program, avtor programske opreme pa je zagotavljal zgolj stabilno delovanje. Resnega konkurenčnega trga aplikacij takrat še ni bilo in napredek se je dogajal izključno na nivoju moči in funkcionalnosti. Uporabnikova izkušnja nikakor ni bila pomembna, uporabniki pa so bili praviloma ukaželjni navdušenci, ki so se počutili privilegirane, da sploh imajo dostop do tako sodobnih tehnologij.
Do danes pa so se stvari na trgu korenito spremenile. Na milijone aplikacij in njihovih spletnih, dlančnih in mobilnih vmesnikov si želi novih uporabnikov, ti pa s svojo denarnico odločajo, kaj jim je po volji in kaj ne. Ker je na trgu več podobnih ali celo enakih aplikacij, se vojna za uporabnike praviloma ne bije več samo na ravni »mišic« izdelka, pač pa tudi na ravni uporabniškega vmesnika.
Tudi najsposobnejše digitalno orodje ima na trgu le malo možnosti, če je njegova uporabnost nizka in izkušnja ob uporabi neprijetna.
A vendar, resnici na ljubo, uporabniški vmesnik še vedno najpogosteje pripravijo kar programerji sami. Ko je ozadje aplikacije ustvarjeno, kot nekakšno masko namestijo še vmesnik, saj za kakršnokoli drugačno pot ponavadi enostavno zmanjka časa. Le največji na trgu si privoščijo več in že v sam nastanek ideje vključijo pester nabor različnih strokovnjakov.
Pri najresnejših proizvajalcih spletnih strani in aplikacij je obvezen del ekipe specialist za uporabniško izkušnjo, ki vmesnik ves čas usmerja proti uporabniku. Izkoristijo pa tudi znanja tržnega raziskovalca, da idejo preusmeri tja, kjer je na trgu največ prostora, psihologa, ki pojasni motivacijo uporabnika, ter specializiranega grafičnega oblikovalca, ki poskrbi za "final touch".
KAJ JE UPORABNOST IN KAJ UPORABNIŠKA IZKUŠNJA
Cilj ni le uporaben (hiter, učinkovit in enostaven) vmesnik, pač pa tudi tak, ki bo uporabnika navdušil in mu ugajal na neki povsem nezavedni ravni (uporabniška izkušnja)! En uporaben vmesnik se lahko od drugega, prav tako uporabnega, razlikuje po prijaznejšem imenu, lepši barvi, občutku domačnosti ali na primer po uporabi humorja.
Uporabnost je merljivi del uporabniške izkušnje. Visoko uporaben vmesnik se v primerjavi z manj uporabnim odlikuje na primer po hitrosti (do cilja je manj premikov miške, manj klikov ipd.), enostavnosti (če je izbir manj, uporabnik lažje izbere) usmerjenosti na aktivnost (vmesnik uporabniku ponudi, kar ta v danem trenutku potrebuje) in naučljivosti (uporabniki se ga lahko hitro naučijo).
Vmesnik z optimalno uporabniško izkušnjo je v prvi vrsti uporaben, a ponuja mnogo več od gole uporabnosti. Če je uporabnost stvar racionalnosti (npr. učinkovito doseči določen cilj), se uporabniška izkušnja dogaja tudi na ravni čustev. Del uporabniške izkušnje sta na primer profesionalno oblikovanje, ki vzbuja zaupanje, in jasen jedrnat tekst, ki zbudi nezadržno željo po uporabi.
Vmesnik z optimalno izkušnjo uporabnika povabi, ga vplete in mu po uporabi pusti pozitiven spomin. Posledica je, da se uporabnik vrne in vmesnik z veseljem uporabi ponovno.
Trenutno se prav zate bijejo številne vojne. Poglejmo si jih in opazujmo razlike v vmesniku. Za vsako od naštetih aplikacij sem izbral in obravnaval po en detajl vmesnika, samo za ilustracijo, kako se te bitke bijejo.
KJE BOŠ NAJHITREJE NAŠEL?
Prvi na seznamu je med gornjimi iskalniki daleč najuspešnejši. Nekateri pravijo, da zato, ker najbolje najde. A dejstvo je, da dovolj dobro iskanje omogočajo tudi Yahoo, Live in Najdi.si. Mnogo večja, kot je razlika med iskalnimi mehanizmi, je razlika v vmesniku. Googlovi tekmeci, kot sta Yahoo in Najdi.si, so ubrali malce portalsko pot. Uporabniku na vstopni strani poleg funkcionalnosti iskanja ponujajo številne druge vsebine.
Skušnjava dodajanja novih funkcionalnosti in vsebin je pri ustvarjanju vmesnika vedno prisotna. In zato je pogosto najtežja naloga ravno ohranjanje enostavnosti. Yahoo in Najdi.si delujeta portalsko in ves čas dodajata nove potisne vsebine, Google pa osredotočeno vztraja na svojem. Edini med tremi svoj iskalni vmesnik resnično osredotočil na uporabnikov osrednji motiv. Na spletni strani Google.com res izjemno težko storimo karkoli drugega, kot sprožimo iskanje. In ravno zato so Google mnogi sprejeli za prijatelja. Prav ničesar nam noče vsiliti. Ne bliska z oglasi in ne vriva uredniško izbranih vsebin. Ponuja le kakovostno iskanje.
Marissa Mayer, Googlova »šefica« za uporabniško izkušnjo pravi: »Uporabnikom daj, kar potrebujejo, ravno takrat, ko to potrebujejo.«
KJE BOŠ USTVARIL SVOJ PRVI BLOG?
Vsi trije ponujajo skoraj enako storitev − brezplačno bloganje. Proces postavitve lastnega bloga je pri servisih obeh zelo učinkovit. Vpišeš podatek ali dva, klikneš, dobiš e-sporočilo, da je vse v redu, in že je tvoj blog postavljen. A vendarle so pri Blogspotu nedavno blogerju začetniku ponudili več − vmesnik v domačem jeziku. Blogspot.com te ne vpraša po jeziku, ampak zna kar sam prikazati vmesnik v tvojem jeziku.
Wordpress.com, na drugi strani, malih jezikov ne pozna in verjetno je ravno zato Googlov Blogger uspešnejši pri pridobivanju novih angleško manj pismenih začetnikov. Pomembnost jezikovne prednosti nam kaže tudi dejstvo, da se je tudi slovenska blogosfera intenzivno razbohotila šele, ko so se uporabnikom odprli slovenski servisi, kot je Siolov Blogos.
Ustvarjalcem vmesnikov po svetu se pogosto zazdi, da vsi govorijo angleško, a resničen prodor tudi na najmanjše svetovne trge je možen le, če se z uporabnikom pogovarjamo »po njegovo«. A niti približno si ne znam predstavljati, kako je vzdrževati kakovost in smiselnost prevodov v 100-tih jezikovnih različicah. Predstavljajte si organizacijski zalogaj, ko spremenite le en detajl in mora v nekaj dneh za njegovo uvedbo in smiselnost izvedeti 100 prevajalcev ...
KJE SE BOŠ NAJPRIJETNEJE DRUŽIL?
Socialno mreženje je hit. Svojo podobo, življenjepis, fotoalbume ali na primer glasbene okuse lahko zberemo na različnih servisih. MySpace je vladal zadnjih nekaj let in še vedno vodi po številu odprtih spletnih strani, LinkedIn se je pozicioniral med poslovnimi uporabniki, Facebook pa se trenutno lahko pohvali z najbolj pospešeno rastjo števila uporabnikov in izjemno odprtostjo za razvijalce. Vsakdo, ki zna in želi lahko ustvari svojo aplikacijo, ki jo uporabniki nato z enim samim klikom namestijo in začno uporabljati. Zato smo lahko v Facebooku omreženi točno tako, kot si to sami želimo.
Med vsemi tremi MySpace omogoča največjo svobodo uporabniku pri oblikovanju njegovega prostora. Vsakdo lahko spletno stran oblikuje po svoje in ravno zato je večina prostorov na MySpace izjemno nepreglednih. LinkedIn in Facebook, na drugi strani, pa sta izjemno pregledna. Resnično vedno veš, kje si in kaj lahko storiš. Facebook je pri povezovanju ljudi šel korak naprej in vmesniku dodal pregled nad dogajanjem v naši mreži prijateljev. Na eni sami strani lahko preverim »novičke« o spremembah. Takoj izvem, kateri prijatelj je žalosten, kateri ima novega prijatelja, kdo se je poročil, kdo razšel ali na primer dodal album s slikami ali video.
In podobnih vojn je še na stotine!
IN KAKO OVREDNOTIMO BOLJŠO IZKUŠNJO?
Žalostno dejstvo za ustvarjalce izkušenj je, da uporabniki njihovega dela niti ne opazijo. Tudi najmanjše težave ob uporabi opazijo takoj, dobra izkušnja pa se jim zdi samoumevna. Detajlov ne opazijo, a jim vseeno lajšajo uporabo in znatno izboljšajo splošni vtis. In če na posameznem vmesniku naredimo nekaj najpreprostejših izboljšav, bomo opazili povsem konkretne in statistično merljive rezultate:
• Priliv uporabnikov od konkurence in manj odhodov h konkurenci.
• Več povratnikov in evangelistov − uporabnikov, ki širijo glas.
• Večja prepoznavnost tržne znamke.
• Manjši osip s poti uporabniškega vmesnika in s tem več registracij in nakupov in prihodkov.
• ...
NAJ VAS »FAMA« OKROG UPORABNIŠKE IZKUŠNJE NE ZAVEDE!
Uporabnost uporabniku pomaga do cilja, z uporabniško izkušnjo ga na tej poti očaramo. A bolj kot od teh dveh elementov je pomemben odličen izdelek ali storitev z visoko dodano vrednostjo za uporabnika.
Najpomembnejša stvar za uspeh spletnega mesta ali aplikacije je še vedno vražje dober razlog, da ljudje vaš vmesnik sploh želijo uporabiti. Če boste na primer na spletnem mestu zastonj dajali nekaj visoke vrednosti, bodo uporabniki prisrfali z vseh koncev in »preplezali« tudi najbolj neuporaben in neprijeten vmesnik.
Mitja Mavsar
