Predvsem pa ljudje zdaj potujejo večkrat in za krajše obdobje. Trend tako imenovanih »short break« počitnic je sicer posledica še nekaterih drugih dejavnikov, a vsekakor so k temu veliko pripomogli rezervacijski portali, nizkocenovni prevozniki s spletnim nakupom vozovnic in druge poenostavitve organizacije potovanj. Kako pa vsem tem trendom in zahtevam sledijo slovenski turistični ponudniki? Je tudi pri njih e-poslovanje že glavno? Poglejmo.

REZERVACIJE NAMESTITEV

Daleč največji in po mnenju vodilnih v slovenskem turizmu tudi najpomembnejši tovrstni projekt v zadnjem času je začetek delovanja centralnega rezervacijskega sistema (CRS). Ta je po vsaj dveh letih napovedovanj, zavlačevanj in propadlih razpisov končno zaživel sredi januarja. Namen 388 tisoč (proračunskih) evrov vrednega projekta je seveda na enem mestu ponuditi vse namestitve v naši državi in pozneje tudi drugo ponudbo. Posebni izleti oz. paketi naj bi bili na voljo kmalu, pozneje pa morda še najem avtomobila in drugo. Ta čas po navedbah upravljavca, turistične agencije Odisej, CRS zajema nekaj več kot 20 tisoč postelj, na začetku jih je bilo 13 tisoč, do konca oktobra prihodnje leto pa naj bi bile v njem vse turistične namestitve v državi (približno 65 tisoč). V prvih treh mesecih delovanja so imeli od 30 do 100 povpraševanj na dan, tehničnih težav pa naj uporabniki ne bi imeli. Tehnološko platformo za sistem je izdelalo avstrijsko podjetje Feratel, ki je eden glavnih ponudnikov tovrstnih sistemov, in ga je že pred tem postavilo za destinacijo Julijske Alpe. CRS je integriran v osrednji slovenski turistični portal www.slovenia.info, ki ga vzdržuje Slovenska turistična organizacija. Na vstopni strani je na voljo hitro iskanje, obstaja pa še napredno, kjer se da določiti dodatne kriterije in zožiti ponudbo. Če so sobe proste, jih je mogoče z nekaj kliki rezervirati, v vsakem primeru pa lahko pošljete poizvedbo (request) in v 24-ih urah vas obvestijo, ali je soba prosta ali ne. V Odiseju poudarjajo, da so zaradi večje razumljivosti zamenjali prvotni ikoni košarice in pisemca z ukazoma Book in Request. Zdaj na srečo tudi ni več dveh drsnikov za premikanje dol in gor. Upravljavec priznava, da postopek rezervacije zahteva nekaj klikov preveč, a dodajajo, da je razlog v zelo raznoliki ponudbi namestitev. CRS je namreč predvsem namenjen manjšim ponudnikom, zato je kompleksnejši, kot če bi ponujal samo hotelske sobe. Po pravilih njegovega delovanja cene v njem ne smejo biti višje od tistih, ki jih imajo ponudniki na svojih spletnih straneh. Za kakršna koli vprašanja ali odpravo nejasnosti pa ima upravljavec tudi klicni center. Zadeva torej končno deluje, manjkajo le še nekatere izpopolnitve in popolnitev ponudbe.

NAKUP LETALSKE VOZOVNICE

Nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki so že na začetku zaradi klestenja stroškov vozovnice prodajali samo po spletu, Slovenija nima. Ima pa svojega nacionalnega prevoznika, ki se trudi biti nekaj med klasičnim in nizkocenovnim. Ob tem, ko se počasi uveljavlja prava elektronska vozovnica, je morala reagirati tudi Adria. Za zdaj je e-vozovnico uvedla na nekaterih letih, kjer je sistem za sprejem in odpremo potnikov temu prilagojen. Še letos pa naj bi zadeva zaživela na vseh progah. Tako se bo verjetno tudi povečal delež tovrstnih vozovnic, ki so ga še konec lanskega leta merili v enoštevilčnih odstotkih. Kakšne prednosti pa e-vozovnica prinaša? Predvsem to, da je shranjena v strežnikih letalske družbe, na let pa se prijavimo s potnim listom. Še dodatna in prava prednost pa je prijava na let (check in) že pred odhodom od doma, na letališču pa gremo lahko z natisnjenim kuponom za let kar neposredno k varnostnemu pregledu. Če imamo samo ročno prtljago seveda, z vsako večjo, pa se bo še vedno treba oglasiti pri prijavnem pultu. Žal pa Adria času napredku ne sledi po oblikovanju strani, rezervacije namreč še vedno potekajo zgolj nekako v polovici okna, tako da se je treba ves čas pomikati v vse smeri, da lahko razberemo vse pomembne informacije. Skratka, zelo nerodno in nepriročno. Da je spletna stran prevedena samo v angleščino, pa niti ne preseneča, saj slovenski nacionalni prevoznik za tujce ni posebej zanimiv.

NAJEM AVTOMOBILA, VLAKI, AVTOBUSI

Je pa za tujce lahko pomembna zadeva najem avtomobila. Še zlasti ker so naše železnice nekoliko za časom. Tako glede vlakov, pogostosti njihovih voženj in usklajenosti z avtobusi kot tudi glede spletne podpore. Vozni red, zadnji podatki o zamudah in druge informacije so res na voljo, toda spletne prodaje vozovnic ni. Glede na to, da so razdalje kratke, da nočnih vlakov praktično ni in da tudi polno razprodani niso, to ni večja težava. Bilo pa bi vseeno lepo, če bi se dalo od doma kupiti karto do Münchna, Dunaja ali Benetk. In če je e-prodajo lahko uvedla Avtobusna postaja Ljubljana, tudi za železničarski konglomerat najbrž to ne bi smela biti prezahtevna naloga. Glede storitve rent-a-car je spletna podpora boljša. V Sloveniji namreč delujejo podružnice večine največjih svetovnih izposojevalcev avtomobilov, ki imajo e-rezervacije prilagojene tudi za našo državo. Za manjše domače ponudnike pa je to očitno prevelik zalogaj in še vedno uporabljajo konvencionalne poti.

SPLETNE TURISTIČNE AGENCIJE

Kaj pa klasična, agencijska ponudba? Seveda se agencije zavedajo pomembnosti spleta, zato na njem ponujajo vsaj informacije in slikovne priloge o potovanjih, ki jih organizirajo. Večje jasno ponujajo neposredno možnost rezervacije, medtem ko so iskalniki, sploh taki v smislu rezervacijskega sistema, redki. Zanimiva je predvsem razlika med agencijama Odisej in Kompas, pri obeh je namreč glavni lastnik hrvaška agencija Adriatica.net. Ta je še posebej poznana po izvrstni spletni podpori, s tem je tudi uspela in prav izboljšanje spletne ponudbe naj bi bil eden glavnih razlogov, da so se lastniki Kompasa odločili za prodajo. Toda Kompasu se zaenkrat nič ne pozna povezava s Hrvati, njegova stran je še vedno taka kot pred prevzemom. Odisejeva pa, podobno kot tista hrvaškega lastnika, temelji na načelu iskalnika in ponuja podrobnejše informacije. Kakršne koli že so strani in rezervacijske poti, pa je možnost, da vaša pričakovanja ne bodo izpolnjena, približno enaka, kot če se zanašate samo na kataloge. Še vedno se je najbolje pozanimati vsaj pri predstavnikih agencije, pa seveda pri znancih in na spletnih forumih. Kajti turist eno noč že potrpi v slabših razmerah, cele počitnice pa teže.

DRUŠTVA IN DRUGI PONUDNIKI

Obstaja pa še na desetine strani turističnih društev, lokalnih turističnih organizacij in raznih ponudnikov (namestitve, gostinstvo, adrenalinska zabava ...). Večina od teh ponuja kar precej podrobne informacije in stike, kjer lahko sprašujete naprej. Ne nazadnje pa so tu tudi tematski portali (kolesarjenje, smučanje …). Vse te strani utegnejo biti precej uporabne, kot vedno na internetu pa je treba upoštevati možnost, da informacije ne bodo povsem točne ali ažurne. Glede informacij je torej slovenski turizem v e-prostoru kar dobro zastopan, glede e-poslovanja je tudi naredil že nekaj korakov naprej, nekaj pa jih bo še moral. Večji ponudniki bodo morali strani prenoviti tako oblikovno kot glede funkcionalnosti, medtem ko bodo morali tudi manjši ponujati e-rezervacije, sami ali pa v okviru večjih sistemov, kakršen je CRS. Seveda pa je še vedno glavno, da bodo takrat, ko bo gost dejansko prišel, vsaj izpolnili, če ne presegli njegova pričakovanja. Konkurenca je v turizmu še posebej huda.

Prekletstvo spleta?

Poznam prijatelja, ki po odločitvi za počitnice vse potrebno uredi prek spleta. Se mu pač to ljubi. Sam sem bolj razvajen in če turistične agencije že zaposlujejo in plačujejo agente v svojih poslovalnicah, potem naj ti zaslužijo svojo plačo in naj mi bodo na voljo. Spletna ponudba po mojem je zgolj nadgradnja klasične! V spletu pogledam, kaj je na voljo, izberem agencijo ali dve, ki sta mi najbolj pri srcu, nato pa grem v poslovalnico z že oblikovano željo in goro vprašanj. Tak sem pač! Staromoden in brez občutka za internet. Pa kaj še. Zelo dobro vem, kaj splet omogoča in kakšne so njegove prednosti. Predvsem pa se mi ne da prek elektronske pošte urejati plačilnih pogojev. Koliko popusta mi daste na takojšno plačilo, kako je s tem in onim in tako naprej. Bi tudi to počel, a zgolj v enem primeru: ko bi bilo omogočeno neposredno sporazumevanje, ne le zgolj prek elektronske pošte. Saj poznate! Odgovor dobite, ko ima oni na drugi strani žice čas in voljo za odgovarjanje.
Hrvaška spletna agencija adriatic.net se je po lastnih besedah odločila za nakup Kompasa zato, ker ima ta večje število poslovalnic po Evropi. Zgovorno samo po sebi. Ljudje smo do neke mere razvajeni in če ne poznamo kraja, v katerega želimo potovati, potem imamo goro vprašanj, na katera želimo odgovor na štiri oči. Pa tudi če ta blefira in dejansko zgolj hvali izbran turistični paket.

Mazjaž Ropret