Pisarniška orodja so tehnično gledano neobvezen del računalnika, praktično gledano pa brez njih ne gre. To ne preseneča, saj je računalnik (med drugim) nastal tudi kot pomoč administratitvnemu delu. Danes je na trgu na voljo ogromno paketov tovrstne programske opreme – od majcenih programčkov do ogromnih paketov, ki vam omogočajo tako rekoč vse in še več.
MUTIRANE ŽELVE IN POŠASTI
Med množico alternativ najdemo tudi nekaj brezplačnih, združljivost med njimi pa že dolgo ni več ovira. Zaradi večne tekme za čim večji del trga so tako nekateri pisarniški paketi mutirali v prevelike pošasti, polne funkcij in možnosti, ki se jih povprečen uporabnik niti ne zaveda, če pa že, jih uporablja le pet do deset odstotkov, zaradi česar je niša po popreproščenih programih kar kričala, da jo nekdo zapolni. Ker zakon tržne džungle že dolgo velja tudi v računalništvu, je bila ta niša kaj hitro izpolnjena, pri tem pa je se zgodil zanimiv malce nepričakovan miselni in tehnični preskok: delo na spletu. Vse alternative so si donedavna delile lastnost, da jih je uporabnik pred uporabo moral namestiti v svoj računalnik. Pri tem so kolosalni paketi požrli že prav obscene količine prostora na disku, procesorskega časa in pomnilnika.
SPLET NAMESTO RAČUNALNIKA
Vse te težave s spletnimi aplikacijami seveda izginejo. Namestitev ni potrebna, potrebujete le priklop v internet ter spletni brskalnik, s čimer je analfabetski uporabnik neizmerno razbremenjen. Delo je dodatno razbremenjeno skrbi za prenos datotek: ker so shranjene v spletu, lahko do njih dostopate od koderkoli. Nič več obveznega shranjevanja na USB-ključke ali pošiljanja preko e-pošte. Ko je dokument ustvarjen, je že na voljo vsepovsod, kjer je omogočen dostop do spleta. In še en bonbonček: praviloma so spletni pisarniški programi brezplačni. Zaradi treh navedenih razlogov se zdi, da je prihodnost pisarniškega dela ravno v spletu.
SPLETNE PISARNE
V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj tovrstnih spletnih storitev, in sicer z vidika uporabnika s srednje dolgo kilometražo pisanja, a brez izkušenj s pisanjem prek spletnih orodij. Različni deli članka bodo napisani v različnih spletnih okoljih, ki bodo zato tako rekoč (strogo) ocenjena kar sproti. Poleg običajnega pisanja bomo skušali v besedilo dodati kakšno tabelo, se v razpredelnicah poigrati z letnim obračunom za porabo plina, morda ustvariti predstavitveno datoteko ali opraviti manjši poseg na kakšni fotografiji. Uporabljali smo Internet Explorer 7.
Google Docs
Prva postaja je seveda naš dragi Google. Na preprostem naslovu docs.google.com najdemo vstopno točno v zbirko najosnovnejših pisarniških programov, ki bi jih povprečen uporabnik utegnil potrebovati. Za uporabo se morate seveda registrirati, a če račun že imate, je dovolj že vaše Gmailovo uporabniško ime.
Za prijetno presenečenje najprej poskrbi slovenski prevod teh spletnih strani. Kliknemo gumb Nov in brez velikih priprav in seznanjanja z uporabniškim vmesnikom že lahko začnemo delo. Tudi tokrat Googlov dizajn ostaja zvest načelu preprostosti in oblikovne dolgočasnosti, ki odstopi prednost veliko večji funkcionalnosti. Vse največkrat uporabljene (in mnogokrat tudi edine uporabljene) ikone, od razveljavitve do kopiranja, urejevanja, poravnave, zamikov in podobno so intuitivno zastavljene in jih lahko začnemo uporabljati tako rekoč podzavestno.
Na voljo so nekaj osnovnih pisav, možnost shranjevanja dokumentov v nekaj najbolj razširjenih oblikah (Word, OpenOffice, PDF, HTML, txt ali rtf) v Googlov spletni strežnik ali na vaš disk, prav tako pa tudi nalaganje že ustvarjenih dokumentov iz vašega računalnika. Možnost občasnega samodejnega shranjevanja je seveda več kot dobrodošla. Dodajanje in odstranjevanje tabel, povezav in slik ter oblikovanje strani delujeta tekoče, hitro in brez težav. Podobna poezija je delo z razpredelnicami in njenimi grafi − preprosto, intuitivno z ravno dovolj dodanimi funkcijami, da uporabnika ne zafrustrirajo. Celoten Googlov pisarniški paket je zelo dobro podprt z odlično organizirano pomočjo (Help), v katerem se želeni odgovori na žgoča vprašanja najdejo hitro, zlahka in učinkovito. Seveda pa to še ne pomeni , da so Googlovi Dokumenti brez napak.
Kot slabo točko najprej opazimo, da urejevalnik besedila trpi za podobno težavo kot pri pisanju pošte v Gmailu: preskok v novo vrstico se občasno iz neznanega razloga pojavi kar na sredini vrstice, nato pa se v naslednji sploh ne pojavi ali pa se pojavi popolnoma naključno. Nadalje nastajajo težave pri shranjevanju dokumenta, ko lahko vse skupaj zamrzne. Ko ob tem osvežimo stran, nenadoma lepi slovenski prevodi izginejo: hitro se moramo privaditi delu v angleščini. Kot razvajeni uporabniki smo v delu s preglednicami preizkusili možnost samodejnega polnjenja celic z nizom vrednosti. Dokler želite celice polniti s številčnimi vrednostmi ali angleškimi imeni, vse deluje brezhibno, če pa bi radi vnesli, na primer, slovenska imena mesecev, se stvar zatakne: vnesti jih boste morali ročno ali pa definirati lasten niz za bodočo rabo.
Za predstavitveno datoteko smo želeli ustvariti eno tistih (motečih) verižnih pisem, ki ob lepih ozadjih in nežnih zvokih brenkajo na dušo in prodajajo poceni novodobne modrosti. Pri ustvarjanju tovrstnih datotek je navdušenje nad storitvijo Google Docs začelo precej hitro kopneti. Prva stvar, ki smo jo opazili, je bila ta, da tokrat za vnos slike ne morete vnesti le njen URL, ampak morate določiti sliko, ki je v vašem računalniku. Prav tako ni možno ročno vnesti velikosti črk, ampak lahko le izbirate med nekaj ponujenimi velikostmi. Enako velja za barve. Prav tako nismo našli možnosti dodajanja glasbene spremljave − in še bi lahko naštevali. Najhuje od vsega pa je, da tako ustvarjene predstavitve ne morete shraniti v svoj računalnik v obliki pps ali ppt, ampak samo kot HTML stisnjen v ZIP, kar je malodane neuporabno.
Tudi shranjevanje besedilnih dokumentov v Wordovi obliki se je izkazalo za precej šlampasto. Tehnično boste sicer končno datoteko brez težav odprli v Wordu, a bo oblikovana tako nerodno, da boste težave najhitreje in najbolj elegantno rešili s kopiranjem celotnega besedila v Beležnico in potem nazaj v na novo odprt in prazen Wordov dokument.
Zoho
Naslednja postaja je bila www.zoho.com. V nasprotju z Googlom, ki ima navado izdajati programe v beta različicah (morda kot izgovor za vse manjkajoče možnosti in hrošče), Zoho ponuja izpopolnjeno paleto dokončanih programov, ki delujejo tako kot morajo. Poleg standardnih treh aplikacij (urejevalnik besedila, razpredelnice, tvorba predstavitvenih datotek) je na voljo še nekaj dodatnih bonbončkov: urejanje lastnih enciklopedičnih strani v slogu wiki, notes za opombe in razne skice, planer za opravke vključno s koledarjem, naprednejši uporabniki, predvsem programerji, pa bodo zelo veseli možnosti vizualnega programiranja kar v spletu, vključno z uporabo podatkovne zbirke Zoho Creator, a se bomo osredotočili le na tri zgoraj omenjene možnosti.
Pred začetkom dela morate v svojem brskalniku spremeniti privzete nastavitve za shranjevanje datotek, saj se sicer brez kakršnegakoli sporočila v spletu ustvarjena datoteka ob izvozu shrani na privzeto in večini uporabnikov neznano lokacijo na njihovem disku.
Urejevalnik besedila ima neprimerno več možnosti za oblikovanje, čeprav je izbira številčnih vrednosti raznih parametrov (recimo velikosti pisave) še vedno omejena na privzeti izbor. Pohvalna je možnost samodejnega oblikovanja kazala, možnost sprotnega preverjanja črkovanja (seveda brez slovenščine), s čimer Zoho postane aplikacija, primerna tudi za pisanje daljših besedil. Nasploh daje vtis Zoho neprimerno boljšega urejevalnika od Googlovega, tudi zahvaljujoč dovolj dobremu izvozu v format doc . Prav tako je superiorno okolje za delo z razpredelnicami, ki v vsakem pogledu prekaša Googlovo. Podobno velja za Zoho Show, le da ga tare podobna težava: podpira le izvoz v obliko HTML .
Seveda ima tudi Zoho svoji odličnosti navkljub tudi nekaj malenkosti, ki utegnejo biti moteče. Občasno ne zazna klika na gumb, tako da je za izvršitev želene akcije potrebnih več klikov ali pa se izkaže, da je odzivni čas predolg kar ob večkratnih klikih hitro povzroči zmešnjavo. Pogosto uporabljene ikone, kot so recimo za shranjevanje, izvoz, predogled in podobno,. so zamegljene in jih oko sprva težko opazi, tudi kadar jih išče. A to je stvar, ki se je uporabnik hitro privadi. Mimogrede, dva dni pozneje dostop do tega dela članka na Zohu ni bil več mogoče mogoč. Shranjevanje na lokalni disk bo očitno še naprej morala ostati navada vestnega uporabnika.
Microsoft Office Live Workspace
Pisarniški velikan Microsoft zaenkrat še ne omogoča spletnega urejanja dokumentov. Sicer že dlje časa pripravlja pohod tudi na spletne pisarniške storitve, ki ima malce daljše pompozno ime Microsoft Office Live Workspace, a je zaenkrat vse skupaj še v beta fazi in nedostopno navadnim uporabnikom. Kolikor je znano, spletnih storitev ne bodo strogo ločili, temveč jih bodo prek dodatnih ikon na obeh straneh povezali z Officeom, nameščeno v vašem računalniku. S tem bodo spletne storitve zgolj podaljšek klasičnega urejanja dokumentov.
Objavljeno: Moj mikro December 2007 | Matej Frece
