Najpogosteje v medijih slišimo za deljenje datotek pod naslovi »Policija prijela skupino, ki je delila datoteke«, "«Vlada ni dovolj odločna v boju proti deljenju datotek« … Temu sledijo uspehi različnih organizacij, ki tožijo pač nekoga, ki je delil datoteke prek interneta, za xy milijonov dolarjev. Skratka, strah in groza sta vedno povezana z deljenjem datotek. Tako je pogosto videti, da je nelegalna sama uporaba programov za deljenje datotek, kot so BitComet (www.bitcomet.com), BitTorrent (www.bittorrent.com), uTorrent (www.utorrent.com) in drugih. To seveda ni res. Popolnoma brez skrbi lahko prek omrežja P2P delite svoje izdelke, tudi dokaj zasebno. Le izdelati je treba svoj torrent, ga poslati vsem, s katerimi bi radi delili datoteko, in zadeva steče. Popolnoma legalno. Brez možnosti, da pri vas potrka policija. Sama tehnologija je legalna, prav tako deljenje lastnih vsebin. Nelegalno pa je seveda deliti tuje vsebine, kot so filmi in glasba, pač vse, kar ni vaše.
KAKO ZADEVA DELUJE
V primerjavi z deljenjem datotek, ki so v določenem strežniku, od koder jih uporabniki prenašajo v svoje računalnike pri tehnologiji P2P takšnega strežnika ni. Tudi spletne strani ali česa podobnega ne. Datoteke so v računalnikih uporabnikov omrežja P2P. Najprej seveda pri tistem, ki je dodal nov torrent. Vsak uporabnik, ki v programu P2P zažene datoteko torrent, s tem programu pove, od kod lahko črpa podatke. Datoteka, ki jo želite deliti z drugimi, je razdeljena v veliko število kosov, pri čemer ste vi prvi sejalec. Ko na primer deset uporabnikov oziroma odjemalcev začne prenašati vašo datoteko v svoje računalnike, se podatki o tem prenašajo med uporabniki in tukaj se začne genialnost celotne zadeve. Uporabniki od vas prejemajo dele datoteke, ki jo delite. Toda ne po vrsti. Prvi kos, pa drugi kos, tretji ... Deli so lahko pomešani in se prenašajo, kakor naleti. Tako je vsak, ki prenese vsaj en kos datoteke, takoj sejalec za ta kos in odjemalec za preostale dele. Tako hitrost prenosa datoteke od vas k odjemalcem ni omejena samo na pasovno širino, ki jo premorete, ampak na vsoto pasovnih širin, ki jo delijo drugi uporabniki.
Približno tako. Saj v resnici je še malo bolj zapleteno, pa ni tako pomembno za razumevanje. Tudi če odjemalci od vas prejemajo datoteko le eden hkrati, je tako, da ko prvi prejme datoteko in jo deli z drugimi, ti prejemajo datoteko hitreje, ko jo prenese še tretji, je hitrost še večja, in tako naprej, dokler nimajo vsi vaše datoteke. Takšnih gostiteljev je na koncu lahko ogromno in datoteka se med uporabniki širi kot gozdni požar, saj ni reda, od koga h komu lahko potuje določen kos datoteke. Potuje pač od tam, kjer je, tja, kjer ga ni. Od enega k vsem, od drugega k vsem drugim in tako naprej. Seveda v praksi ni čisto tako, saj pri velikem krogu odjemalcev ni prav vseh medsebojnih povezav, jih je pa dovolj, da zadeva deluje, in to zelo hitro.
Tudi če se zadeve lotite samo v krogu sodelavcev ali prijateljev, je še kako uporabna, deljenje datoteke pa je veliko hitrejše, kot če bi jo vsem pošiljali po elektronski pošti ali jo naložili v strežnik, od koder bi jo lahko vsi sneli. Zadeva je še posebej uporabna pri večjih datotekah. Recimo, ko želite s prijatelji deliti film, posnet na praznovanju rojstnega dneva, ali o želite deliti kupe fotografij in pač vse, kar si lahko zamislite.
Razen očitne pridobitve v hitrosti prenosa datotek med uporabniki je prednost takšnega sistema dejstvo, da ne potrebujemo strežnika, kamor shranimo datoteko, ki jo želimo deliti z drugimi. Strežniki oziroma strežniški prostor pač ni zastonj, in tudi če stroški niso prav hudi, so še vedno večji, kot če tega ne potrebujemo.
Druga skrivnost, za katero je videti, da nekateri ne želijo, da bi jo vedelo veliko število uporabnikov računalnikov, je, da je zadeva preprosta. Celo zelo preprosta. Preprostejša, kot si zdaj predstavljate. Saj vem, malo že najedam, ampak res je preprosto. Poglejmo, kako začeti praktičen del posla.
UPORABA PROGRAMA
Najprej je treba prenesti primeren program. Zgoraj sem jih nekaj naštel, vsak iskalnik v spletnem brskalniku pa vam bo pokazal, kje snamete druge. Prav vsi tovrstni programi so uporabniku prijazni in zahtevajo dokaj skromen računalnik. Delujejo tudi v precej starih računalnikih, z naloženim operacijskim sistemom Windows 95, recimo na naslovu www.bitcomet.com najdete program BitComet.
Ni najboljši, ni najslabši, brezplačni pa so tako praktično vsi. Čisto dovolj dober je in preprost za uporabo. Namestitev je takšna kot pri drugih programih. Ko se program prenese v vaš računalnik, ga zaženete in namestitev je zagnana. Program zna tudi slovensko, le preveden je bolj šlampasto in deli vmesnika so še vedno v angleščini. Tovrstni programi so že po pravilu prijazni uporabnikom in poskrbijo za prav vse potrebno. Tudi v vaš požarni zid bodo prijazno »izvrtali« luknjo, skozi katero bo program komuniciral z drugimi uporabniki. Pa naj vas to ne skrbi. Berite le, kaj vam sporoča namestitveni čarovnik, in odgovarjajte na vprašanja, če jih ima za vas. Namestitev je večinoma končana hitro in brez zapletov. Med namestitvijo nekaterih programov se izvede celo test vaše povezave v internet in se temu prilagodi hitrost prenosov k vam in od vas.
Recimo,da je zdaj pripravljena tudi datoteka, ki jo želite deliti z drugimi. V programu BitTorrent je treba odpreti spustni meni »Datoteke« in izbrati »Make Torrent ...«.
Odpre se novo okno, v katerem je treba na zavihku »Splošno« določiti mapo, kjer je datoteka. Lahko izbirate med eno datoteko ali celo mapo. Potem je dobro vključiti zasebno širjenje datoteke »Private Torrent«, kar pa ni nujno. Na dnu zavihka je prostor, v katerega je treba vnesti mapo, kamor bo program shranil datoteko torrent. Na zavihku »Izdajatelj« lahko vpišete svoje podatke, kar pa ni nujno. Treba je le še klikniti gumb »Make Torrent«. Potek lahko vidite na spodnji sliki.
Takoj kliku omenjenega gumba se okno zapre in v programu BitTorrent lahko vidimo datoteko, ki jo delimo z drugimi.
Zdaj je treba le še vsem prijateljem ali sodelavcem poslati datoteko torrent, s katero bodo zadevo zagnali v tek. Katera datoteka je že to? Tri slike višje, označeno s številko tri. Kjer ste nekaj korakov nazaj določili, da se bo ta datoteka shranila. Pošljete jo po elektronski pošti ali kako drugače. In kaj naredijo z njo prijatelji? Shranijo jo v svoj računalnik in jo v Raziskovalcu dvakrat kliknejo z miško. Velika večina programov P2P med namestitvijo določi takšno vrsto datotek kot svojo. Se pravi, da se bo program samodejno zagnal in začel snemati datoteko ter jo shranil ... hja, v svojo prav posebno mapo. Brez težav jo boste našli v mapi programa, razen če ste med namestitvijo programa ali pozneje določili drugo mapo. Potem tako veste, kje zadevo iskati. Seveda, ko se bo prenos končal. Tudi na to vas bo program opozoril. Med prenosom boste lahko opazovali, koliko datotek je že preneseno, koliko uporabnikov snema datoteko, kako hitro se to odvija in še in še. Če prenašate datoteko, boste videli tudi, koliko časa je še do konca prenosa. V glavnem pa za to ni treba skrbeti. Morda pa vam bo vsaj prvič zanimivo opazovati, kako se zadeva odvija.
Če med deljenjem datoteke izključite računalnik, se bo po vnovičnem zagonu računalnika in programa BitTorrent deljenje nadaljeval. Seveda je prijaznejše, če deljenje omogočate tako dolgo, da vsaj en odjemalec prenese celotno datoteko, saj postane takoj sejalec in drugi uporabniki lahko prenašajo datoteko od njega.
BONTON
Kot povsod tudi pri deljenju datotek velja bonton, ki morda ni prav na veliko zapisan, a ga kaže vseeno upoštevati. Glavno pravilo se glasi, da bodite prijazni do drugih. Tudi ko prenašate datoteko od drugih sejalcev, je lepo, če pustite program odprt, tudi ko ste datoteko že prenesli, saj tako pomagate k hitrejšemu deljenju datoteke. Sicer vas bodo drugi grdo gledali, pa tudi sami ne bi želeli takšnega obnašanja, ko želite vi prenesti datoteko iz prijateljevega računalnika.
BREZPLAČNE LEGALNE VSEBINE
Pri deljenju datotek pa je še ena skrivnost. Obstajajo datoteke, ki ji niste ustvarili ne vi ne vaši prijatelji, pa jih je vseeno dovoljeno prenašati. Med njimi so tako glasba kot filmi, programi in še kaj. Ko boste iskali takšne brezplačne legalne prenose, boste dejansko naleteli na več nelegalnih kot pa legalnih. Verjetno boste takoj pomislili, da je na voljo bolj malo legalnih vsebin, a ni čisto tako. Med programi boste našli veliko brezplačnih ali odprtokodnih programov, za katere snovalci omogočajo tudi prenos prek omrežij P2P in samo iz lastnega strežnika. Tako razbremenijo svoj strežnik in omogočijo večjemu številu uporabnikov, da hitreje snamejo program. Pri programih je tudi silno preprosto ugotoviti, ali gre za legalno ali nelegalno različico. Če je program odprtokoden ali brezplačen, potem je vsekakor legalen tudi prenos P2P. Če boste legalne vsebine iskali z iskalnikom, kot je Google, potem boste našli bolj malo, pa še vedeli ne boste, kaj je legalno in kaj ne. Obstajajo pa spletne strani za indeksiranje datotek torrent, na katerih najdete tudi posebne povezave do legalnih vsebin. Ena od takšnih je www.legaltorrents.com, pa www.publicdomaintorrents.com, kjer boste našli dobre stare filme, za katere ni več treba plačevati avtorskih pravic. Med njimi je veliko klasičnih filmov, ki jih boste z veseljem pogledali. Na spletni strani Etree.org (bt.etree.org) boste lahko sneli glasbene CD-je glasbenikov, ki v določenih primerih dovolijo takšno distribucijo, recimo koncertnih posnetkov, ali pa gre za skupine, ki tako želijo doseči več poslušalcev. Med njimi se najdejo prav zanimive z dobro glasbo. Ni vse ničvredno, če je zastonj.
Na spletni strani www.jamendo.com boste našli posnetke glasbenikov, ki objavljajo svoja dela pod licenco Creative Commons, ki dovoljuje takšno brezplačno deljenje glasbe. Tudi za strastne igralce računalniških iger se kaj najde. V glavnem so to sicer nadgradnje in popravki iger, ki jih podjetja objavljajo brezplačno. Če gre za kak popravek, ki ga vsi nestrpno čakajo, ali za novo različico brezplačne igre, kot je recimo Americas Army, so strežniki navadno prezasedeni, lahko pa prek omrežja P2P snamete, kar želite, veliko hitreje. Povezave do datotek torrent najdete na spletni strani www.gameupdates.org. Vsi, ki vas veseli Linux, pa boste našli vse in še kaj zraven na spletni strani linuxtracker.org.
PREVIDNO, DA NE BO STROŠKOV
In še zadnja skrivnost. Vse, kar tako prenesete od drugih, ni brezplačno. No ja, dejansko je, a za začetek je treba plačati dostop do interneta. Doma ima večina tako ali tako neomejen dostop določene pasovne širine. Se pravi, je strošek fiksen, ne glede na to, kaj počnete. Zato prav radi pozabimo, da povsod ni tako. Recimo v tujini. Pa prek mobilnega omrežja. Ker lahko tako prenašamo datotek tudi prek tabličnih računalnikov in pametnih telefonov, je pač treba paziti, da to počnemo priključeni v brezplačno dostopno točko ali pa v lastnem domačem brezžičnem omrežju, kjer za to početje ne bomo dobili mastnega računa.
NE POZABITE NA VARNOST
Na koncu še beseda o varnosti. Tako kot pri drugih datotekah, ki jih prenesemo iz interneta, se lahko tudi v brezplačnih datotekah torrent ali pa pri datotekah, ki nam jih dovolijo prenesti prijatelji, skrivajo nevarni virusi in podobna nevarna navlaka. Zato je potrebna previdnost. Vsaka iz interneta prenesena datoteka mora najprej skozi preverjanje protivirusnega programa. Pa saj tega smo že vajeni. Brez tega kaj hitro prenesemo tudi kaj takšnega, kar nam lahko hudo škoduje.
Kot ste videli, je lahko deljenje datotek tudi legalno. Prav tako prenašanje filmov in glasbe, le dobro je treba preveriti, ali ne gre za vsebine, ki so še vedno pod avtorsko zaščito.
Prav tako pa ste videli tudi, da je vse skupaj preprosto in vam lahko kaj hitro pomaga pri deljenju različnih vsebin s prijatelji in znanci ali sodelavci. Možnost je, je koristna in zanimiva, le izkoristiti jo je treba.
Moj mikro, januar 2012 | Slavko Meško
