Ljudje smo nagnjeni k temu, da zaupamo izdelovalcu, z izdelkom katerega smo bili do tedaj zadovoljni. Čeprav ne moremo neposredno primerjati lanskega z letošnjim »top« modelom pametnega telefona, lahko z gotovostjo sklepamo, da se bo tudi novejši obnesel podobno kot starejši. Pa čeprav izdelovalci telefone predstavljajo kot po tekočem traku, najmanj vsako leto, kar je, milo rečeno, norost. Galaxy S4 ni tako zelo boljši od modela S3, da bi morali teči v trgovino, enako velja za vse druge. Zato vse bolj dajemo prav ljudem, ki javno razglašajo, da naj redno preskakujemo po en model.
Še najmanj bi se morali navduševati nad novimi funkcijami, ki jih novejši modeli prinašajo, saj je med njimi manj takih, ki jih bomo redno uporabljali, tiste, ki niso vezane na strojni del telefona, pa bodo prej ali slej dosegljive v obliki nadgradnje tudi za starejši model. Galaxy S3 smo uporabljali vse leto, brez presledka. Ko je prišel, smo med drugim pisali o funkciji, ko telefon »gleda« uporabnika in ne ugasne zaslona, dokler imamo v zaslon usmerjene oči. Funkcijo smo nekajkrat preizkusili, nato pa izključili. V modelu S4 gresta po podobni poti tudi funkciji »zračnega« pogleda in kretenj. Bolj pomembno se nam je zdelo, da so bile za telefon redno na voljo nadgradnje, ki so prinesle tudi enostavnejšo povezavo z drugimi napravami prek omrežja Wi-Fi. V konkretnem primeru s Samsungovim televizorjem. Danes so velikokrat opevane tudi možnosti/zmogljivosti fotoaparata. Lepo, vendar je realnost drugačna. HDR, počasni posnetek, hitro fotografiranje in še cela vrsta drugih so zanimivi krajši čas, nato pa večina nanje pozabi in uporablja običajni (standardni) način fotografiranja.
Še bolj kot opisane funkcionalnosti nas zadnja leta motijo opisi ali hvaljenje z vsebinskimi funkcijami, zaradi česar naj bi bila naprava za uporabnike več vredna. Dostop do filmov, glasbe, iger, aplikacije, ki vsebine iz več virov združijo na enem zaslonu. Težava je, da večina teh v Sloveniji omejeno ali pa sploh ne deluje, na tem področju pa je bilo zadnje leto še najmanj napredka. Omembe vredna izjema je začetek delovanja Googlove mobilne navigacije. Google Now, o katerem je zadnje čase veliko govora, deluje tudi v Sloveniji, vendar jezik mobilne naprave ne sme biti slovenščina. Če je, sicer uživate v menijih v lastnem jeziku, hkrati pa se čudite, zakaj Google Now ni tak, kot bi moral biti. O takšnih podrobnostih prodajalci mobilnih naprav neradi govorijo na glas. Ali če omenimo opevano Applovo Siri. Japonski znanstvenik in profesor Hiroši Išiguro nam je ob obisku Slovenije omenil, da Siri na Japonskem nikoli ni zaživela, in sicer zato ne, ker so japonska javna mesta vedno nabito polna, vedno je hrupno, v takšnih razmerah pa Siri »odpove«. Nam pa se neumno zdi, že če se moramo s svojo napravo pogovarjati v angleškem jeziku.
Eno leto smo uporabljali iPhone 4S, opazili pa nismo ničesar, kar bi postalo ta čas na voljo. Še več, iOS 7 ima nove možnosti, na primer iTunes Radio, v katerem pa slovenski uporabniki ne morejo uživati. Pa ne gre le za to. Koliko časa je že iPhone na trgu? Sedem let. Applu pa se ni zdelo pametno ponuditi slovenske tipkovnice. Vse nekdanje jugoslovanske republike imajo svojo.
Za nekoga so to malenkosti, nas pa motijo. Izdelovalci nam dajo naprave, da jih preizkusimo, ocenimo in zapišemo svoje mnenje, s tem da smo vse bolj omejeni na opazovanje, kako deluje strojna oprema. Pa še to le kratek čas, kar je premalo, da bi ocenili, kako je neka naprava uporabna pri vsakodnevni rabi in kje so tiste njene male slabosti, ki nas začnejo čez čas motiti.
Moj mikro, november december 2013 | Jan Kosmač
