MULTIMEDIJSKI PREDVAJALNIKI

Multimedijski predvajalniki kot samostojne naprave so seveda najboljša možnost. Navadno so majhni, izdelani tako, da ne povzročajo nepotrebnega hrupa, imajo možnost brezžične (wi-fi) povezave v domače računalniško omrežje in navadno že imajo tudi daljinski krmilnik, s katerim vse skupaj upravljamo udobno iz naslanjača. Seveda gre v tem primeru za celovito rešitev tako za avdio kot tudi video. Nekoliko boljši pa omogočajo tudi brskanje po svetovnem spletu. Vanje je mogoče vtakniti USB-ključke in zunanje diske, mimogrede pa znajo predvajati vse mogoče formate videodatotek.

Seveda ne gre za najcenejšo možnost, ni pa tako draga, da ne bi bila dosegljiva. Najcenejše tovrstne naprave najdemo že za manj kot sto evrov, najboljše pa veljajo nekaj sto evrov. Za dokaj sprejemljivo ceno, nižjo od dvesto evrov, je mogoče kupiti Xstreamer Pro, ki ima vdelan NAS za dva diska po 2 GB in poleg predvajanja omogoča tudi pretakanje medijskih vsebin. Seveda je med modeli in proizvajalci znatna razlika tako v kakovosti kot tudi v številu možnosti, ki jih naprave ponujajo. Za osnovno uporabo, posebej poslušanje glasbe, pa je dovolj tudi najcenejša naprava. pa še pri tem velja, da najcenejša ni nujno najskromnejša ali najslabša. Navadno tudi, če takšna skromnejša naprava ne ponuja brezžične povezljivosti, pa omogoča priključitev zunanjega (USB) trdega diska. Tako je lahko celotna glasbena zbirka na zunanjem disku in tako prenosna in dosegljiva, kamor koli gremo.

Če pogledamo razliko v ceni med recimo USB wi-fi povezavo s hi-fi napravo ter cenejšim medijskim predvajalnikom in razliko v zmožnostih ene in kaj druge naprave, pa je izbira česa drugega kot medijskega predvajalnika pravzaprav nekoliko nesmiselna. Seveda pa vas ne bom prepričeval, če želite drugače rešiti zadeve.

PRENOSNIKI, TABLIČNI RAČUNALNIKI, PAMETNI TELEFONI …

Predvajanje glasbe zahteva le skromen procesor in zelo malo pomnilnika. Tako je za takšne namene lahko primeren tudi zastarel prenosnik, ki leži v omari in ga ne nameravate več uporabljati. Priključitev na hi-fi naprave je preprosta, saj imajo tudi zelo stari prenosniki priključek za slušalke. Prostora tudi ne bo porabil veliko, in ker imajo prenosniki navadno tudi možnost IR-komunikacije, si lahko omislite tudi primeren daljinski upravljalnik za upravljanje z glasbenimi datotekami. Če vam zaslon prenosnika ni dovolj, pa še vedno lahko priključite zadevo na domač televizor. Na enak način lahko uporabite tudi star namizni računalnik, le več prostora bo zasedel. Vanj lahko namestite katerega od operacijskih sistemov, namenjenih multimedijskim PC-napravam, kot je recimo Boxee. Večini teh operacijskih sistemov je osnova Linux, tako da so dostopni brezplačno, namestitev in uporaba pa sta več kot preprosta. O tem smo pa tudi že veliko in podrobno pisali v preteklih številkah.

Tablični računalniki so opremljeni z možnostjo brezžičnega povezovanja in jih lahko uporabimo kot vmesnik med hi-fi napravo in domačim računalnikom. Seveda je mogoče precej glasbe naložiti tudi v pomnilnik tabličnega računalnika ali pa glasbo poslušati kar iz svetovnega spleta. Treba je le povezati tablični računalnik v domače omrežje in predvajati glasbo. Seveda moramo tablični računalnik priključiti na vhod ojačevalnika hi-fi naprave.

Druga možnost pa je uporaba posebnega programa za predvajanje in prenos glasbe ali video datotek neposredno iz domačega računalnika v tablični računalnik. Tako uporabimo domač računalnik kot avdio ali video strežnik, ki ga pa lahko upravljamo s tabličnim računalnikom.

Slabost slednje rešitve je občasno zatikanje, saj računalnik vse datoteke sproti kodira v primeren format za prenos v izbrano napravo, pa tudi samo pretakanje precej obremeni brezžično komunikacijo.

Popolnoma enako je mogoče uporabiti tudi pametni telefon, posebej tiste z operacijskim sistemom Android, saj je zanje kopica brezplačnih programov za prenašanje avdio in video datotek iz računalnika v telefon. Seveda je zadeva primerna tudi brez priključitve na hi-fi naprave, če želimo glasbo poslušati kar z izbrano napravo, a v tem članku ne govorimo o prav tem. Dobro pa je seveda vedeti.

Če imate domač računalnik in tablični računalnik, opremljen z operacijskim sistemom Windows 7, pa je možnost prenašanja glasbe prek brezžičnih povezav tako že vključena v program Windows Media Player 12. Le določiti morate, kje so datoteke, in jih določiti za možnost prenosa. Vse potrebne nastavitve opravite z izbiro zavhka »Pretakanje« v meniju in izborom »Vklopi pretočno predstavnost«. V oknu, ki se vam odpre, lahko določite vse multimedijske datoteke kot dosegljive za vse računalnike z Windows 7 ali Windows Vista v domačem omrežju.

Glavna slabost je dejstvo, da za poslušanje glasbe uporabimo napravo, ki bi jo med poslušanjem glasbe lahko uporabljali za kaj drugega. Morda tudi kaj takšnega, kar bi onemogočilo ali vsaj oslabilo predvajanje glasbe.

O uporabi prenosnikov smo že govorili, seveda pa lahko uporabimo tudi novejši prenosnik. Ker te naprave navadno potrebujemo za druga opravila, pa je ta možnost bolj smiselna kot občasna kot pa stalna rešitev.

NAS ALI DOMAČI STREŽNIK

Pri zgornjih rešitvah smo bili ves čas vezani na domač računalnik kot vir vseh glasbenih datotek. Ker to pomeni, da mora biti za vse omenjene rešitve vključen tudi domač računalnik, zadeva seveda ni preveč praktična. Kot vir glasbenih datotek je mogoče bolj udobno uporabiti posebno napravo, kjer bodo datoteke varno shranjene in vedno dostopne.

Ena od možnosti, ki je vedno bolj priljubljena in se bo verjetno precej razširila, je pogon NAS z možnostjo prenašanja multimedijskih datotek, kot je recimo Iomega Home Media Network Hard Drive. Tako boste imeli vse datoteke na mestu, kjer bodo dosegljive vsem napravam v domačem omrežju. Seveda rešitev ni najcenejša, je pa zanimiva, in tako imajo vsi v omrežju tudi varno mesto za shranjevanje varnostnih kopij dokumentov.

Če premorete starejši, pa še dovolj zmogljiv računalnik, ki ga ne uporabljate za vsakodnevno delo, si lahko privoščite domač strežnik (Windows Home Server), ki bo poskrbel še za veliko drugih opravil in bo tudi mesto za varno hranjenje dokumentov, fotografij, glasbe in še veliko več.

Vse več novih pametnih telefonov, medijskih predvajalnikov in novih hi-fi naprav ima vdelano podporo za DLNA (Digital Living Network Alliance ), kar je tudi posebej označeno na napravi. Tudi če oznake ni, pa to še ne pomeni, da naprava tega ne omogoča. Možnost DLNA pomeni, da lahko med takšnimi napravami brez težav izmenjujemo oziroma pretakamo glasbene in videodatoteke. Tako je mogoče brez težav iz mobilnega telefona predvajati glasbo z domačim hi-fi sistemom, prav tako pa lahko to storite pri prijatelju, če le ima primerne naprave.

Seveda lahko iz starega računalnika izdelate tudi strežnik DLNA, ki bo poskrbel za vse medijske potrebe vaše družine, ne glede na vrsto in število naprav. Na voljo so na srečo tudi brezplačni programi. Tudi če vam bo všeč kateri od plačljivih, pa jih je dovolj v razredu do nekaj deset evrov, da boste brez težav našli primernega tako za operacijski sistem Windows kot tudi Linux.

Tovrstna povezljivost počasi iz novosti prehaja v nekaj vsakdanjega in videti je, da se bodo zadeve tudi v prihodnje razvijale v to smer, kar pomeni, da bo prenos ali pretakanje glasbe na hi-fi naprave vedno bolj preprost in vsakdanji pojav. Do takrat in s starejšimi napravami pa vseeno obstaja dovolj možnosti, da to uresničite že za dokaj skromno ceno in malenkost truda. Le odločiti se morate, katera od naštetih rešitev bo za vas najprimernejša.

Moj mikro, november 2011 | Slavko Meško |