Priznam, današnje scene na področju tiskanih stripov ne poznam, vsekakor pa so predvsem v zahodnih in azijskih državah še vedno izredno priljubljeni. Če smo pošteni, so se ravno največji junaki, filmski hiti in risane serije razvili prav iz stripov. Spomnimo se samo Supermana, Mikija Miške, Spidermana in drugih. Tiskani stripi nam ob branju ponujajo posebno doživetje, ljudje z bujno domišljijo pa si lahko ob napeti in zanimivi zgodbi ter ob spremljanju sličic celotno zgodbo predstavljamo celo bolj živo, kot če bi gledali film. Ker pa je od nakupa zadnjega tiskanega stripa preteklo že mnogo vode, me je zanimalo, ali je morda novodobni medij, internet tudi na tem področju v vodstvu. Rezultati so vsekakor pozitivno presenetili.

STRIPI Z NOVO RAZSEŽNOSTJO

Spletni stripi (webcomics, online comics ali internet comics) so izrazi, ki jih uporabljamo za poimenovanje spletnih stripov. Na prvi pogled so povsem podobni tistim s tiskanih medijev. Njihova največja prednost je vsekakor neomejen prostor (kar je v tiskanih medijih pogosto težava), ogromno število potencialnih bralcev ter načeloma brezplačna distribucija, ki v nasprotju s tiskano različico daje dodatne možnosti, kot so dodajanje zvočnih in animacijskih učinkov, prikaz zgodbe v poljubni smeri in obliki ter neomejenost s prostorom in časom. Bralci spletnih stripov pa poleg naštetega morda privarčujejo še kak evro, ki bi ga sicer namenili za nakup tiskane različice, ob vsem tem pa imajo dostop do priljubljenih stripov, tako kot do drugih spletnih vsebin, na voljo štiriindvajset ur na dan vse dni v letu. Splet je tudi avtorjem stripov, ki bi sicer svetu ostali neopazni, omogočil preboj na sceno, saj poleg ustvarjalnosti in malce spretnosti avtor ne potrebuje zapletenih pogodb z založniki, k ustvarjalnosti pa ga ne sili toliko pogodba, ki jo je podpisal, kot krog bralcev, ki mu tudi daje navdih za nadaljnje ustvarjanje. Števila obstoječih spletnih stripov se seveda ne da ugotoviti, nekatere številke pa govorijo o več sto tisoč spletni stripih. Dejstvo je, da novopečeni navdušenci vsak dan prispevajo nekaj sto, morda tisoč novih, nekateri pri tem vztrajajo, umetnine drugih pa padejo v pozabo.

Težko je določiti prvi »internetni« strip, vsekakor pa začetki segajo v leto 1986 s predstavitvijo T.H.E. Fox, ki je bil objavljen prek internetnih servisov Compuserve in Quantum Link. Sledili so še Where the Buffalo Roam, katerega avtorji so za distribucijo v letu 1991 uporabil kar FTP in omrežje Usenet, sledil je Doctor Fun, ki je bil objavljen leta 1993 v spletu, vse drugo pa je zgodovina.

STRIPOVSKE SKUPNOSTI

Hitra rast spletnih stripov je vsekakor vplivala na rast spletnih združenj, katerih skupna točka so seveda spletni stripi. Tako na temo spletnih stripov najdemo na stotine blogov in forumov, nemalo avtorjev spletnih stripov pa z bralci vzdržuje tudi pristne prijateljske odnose in v nadaljevanjih zgodb upošteva želje in pričakovanja bralcev. Povsem razumljiv pa je tudi pojav mnogih spletnih servisov, ki omogočajo ustvarjanje in druženje tako avtorjev kot bralcev. Kot gobe po dežju so se pojavili spletni servisi. kot so ComixTalk, ToonsUp, Smackjeeves, Comic Genesis, Drunk Duck in drugi, ki omogočajo gostovanje spletnih stripov in drugih s tem povezanih storitev.

To, da lahko z ustvarjanjem spletnih stripov zaslužite dovolj, da ne potrebujete dodatne službe, dokazujejo imena kot so Mike Krauhulik, Jerry Holkins, James Kochalka in seveda mnogi drugi, ki so ustvarjanje spletnih stripov sprva vzeli kot konjiček, a sčasoma uspeli v takšnem obsegu, da bi jih »prava služba« pri ustvarjanju zgolj ovirala. Neredki pa so tudi primeri, ko spletni uspeh avtorjev privabi lastnike dnevnega časopisja in različnih revij, ki želijo svojim bralcem ponuditi tudi tiskane stripe, ki jih sicer najdemo v spletni obliki. Vsekakor pa je za mnogo avtorjev spletnih stripov, motiv za ustvarjanje ljubezen do stripov, in ne priložnost za hiter zaslužek, navsezadnje tudi spletno gostovanje in ustvarjanje nista brezplačna. Spletni servisi, ki omogočajo brezplačno gostovanje, so seveda prisotni, a skoraj po pravilu poleg gostovanja novopečeni avtor dobi tudi kup reklamnih sporočil, ki pa prej kot ne odganjajo obiskovalce. Po drugi strani pa najem gostovanja, ki sicer ne vsebuje reklamnih oglasov gostitelja, avtorja z večanjem prljubljenosti in s tem obiskanosti strani ter povezanega povečanega prometa sorazmerno bolj udari po žepu.

DESKANJE PO STRIPIH

Za začetek brskanja po svetu spletnih stripov vam morda ne bo odveč nekaj spletnih povezav. Tako vas bo najverjetneje prevzela spletna »stripovska Wikipedia« (www.comicvine.com), na njej boste našli mnogo informacij o posameznih stripih, svetovno občinstvo pa lahko z vam ljubimi stripovskimi junaki lahko seznanite tudi sami. Opisi posameznih spletnih stripov v tokratnem prispevku pa zaradi velikega obsega ne bili na mestu. Tudi izbira prvih 10 spletnih stripov se od spletne ankete do ankete izjemno razlikuje. S pravo kombinacijo besed vam bo vsekakor pomagal vaš priljubljeni spletni iskalnik, za začetek pa lahko »odsrfate« na nekaj naših favoritov .

http://blaugh.com/
www.ctrlaltdel-online.com/
www.xkcd.com/
http://smbc-comics.com/
http://requiem.seraph-inn.com
http://girlgeniusonline.com/
www.noneedforbushido.com/index.php/

Moj mikro Maj 2008 | Uroš Florjančič