Ker je aplikacijo za sistem Android preprosto narediti, Google pa pred objavo aplikacij ne preverja, število aplikacij na njegovi tržnici raste, hkrati pa se povečuje tudi število nevarnih ali lažnih aplikacij. Prevaranti, tako kot drugje, izkoriščajo strah uporabnikov. Mediji pišemo, da je za sistem Android vse več škodljivih kod, nato udari »krvaveče srce« (Heartbleed) in prestrašeni uporabniki za vsak primer na svojo napravo namestijo aplikacije, ki obljubljajo zaščito ali varnostno preverjanje drugih aplikacij na napravi. Večina teh pa ne naredi ničesar. Tudi plačljive ne, saj je trik v tem, da uporabniku prodajo lepo zunanjost, znotraj pa ni ničesar. Kot bi kupili avto z zatemnjenimi stekli, mislili, da je cel, v resnici pa znotraj ne bi bilo ničesar. Ne sedežev ne motorja, le prazna školjka. Ni popolnoma res, da te aplikacije ne naredijo ničesar. So tudi take (večinoma brezplačne), ki veselo prikazujejo oglase.

Nova nevarnost je rast mobilnih aplikacij, ki v tajnosti uporabijo zmogljivost naprave za kopanje navideznega denarja. Jasno je, da mora takšna aplikacija nekaj uporabniku dati (igro, uporabno funkcijo), saj bi jo ta drugače odstranil iz naprave. Ko pa aplikacija zazna, da je naprava neuporabljena, začne izkoriščati procesorske zmogljivosti (in baterijo) in skupaj z velikim številom podobnih skupaj v gruči ustvarja navidezne kovance za tistega, ki jih je naredil. Uporabnik pa po nekem času prime napravo v roke in ugotovi, da je baterija že skoraj prazna.

Prevare, ugrabitev naprave, da dela za nekoga drugega, so le delček mozaika škodljivih aplikacij v mobilnih tržnicah. Sliši se kot nekaj popolnoma običajnega, da se med aplikacijami na tržnici skrivajo tudi take, katerih namen je vohuniti za uporabnikom, mu krasti osebne podatke, torej početi tisto, kar počnejo škodljive kode in hekerska orodja. Uporabniki pa, razen lastne pameti, nimamo načina, kako ugotoviti, katere aplikacije so v redu.

Čas je eden od načinov. Google aplikacij ne preverja, jih pa iz tržnice umakne, če ugotovi ali dobi prijavo, da je aplikacija nevarna, lažna ali krši avtorske pravice ali zakone. Preverimo, kdaj je bila aplikacija objavljena v tržnici, in če je tam že leta, potem z njo večjih težav verjetno ni. Preverite tudi, kdaj je bila zadnja posodobitev. Previdni bodite pri novih aplikacijah, pri katerih od objave v tržnici še ni preteklo veliko časa in ki imajo manjše število prenosov. Počakajte nekaj časa, in če bo aplikacija še v tržnici, potem verjetno ni nevarna.

Drugi način je avtor aplikacije. Pri aplikacijah, ki obljubljajo varnost, ni težko, saj vemo, katera podjetja so močna na tem področju. Takoj pa ne zaupamo neznanim podjetjem ali celo posameznikom, ki so podpisani pod aplikacijo. Splača se tudi preveriti število prenosov in komentarje uporabnikov, čeprav za slednje ne bi dali roke v ogenj. Vemo, kako je, ko pozitivne komentarje pišejo avtorji aplikacij sami. Zaupamo lahko tudi avtorjem, katerih aplikacije smo že uporabljali. Če nam na primer težav niso delale aplikacije podjetja outfit7, potem bo zelo verjetno podobno tudi z njihovo najnovejšo aplikacijo. Pozorni pa ste lahko tudi na kakovost opisa aplikacije, kako dobro je opis napisan in koliko je napak v njem, čeprav tudi prevaranti poznajo pravopis in znajo ponarediti logotipe znanih storitev. Še nasvet. V »Nastavitvah« izklopite možnost prenosa aplikacij iz neznanih virov. Tako boste preprečili, da bi že nameščena aplikacija namestila še kakšno. Na primer dodatek za rudarjenje navideznega denarja.

Moj mikro, julij avgust 2014 | Jan Kosmač