Čeprav je pisal zlasti pustolovščine, je Steve s Hobokenom postregel z nečim težko določljivim. Najbrž je ta igra še najbližje žanru futuristične apokaliptične FRP-jke z zmesmi pustolovščine point'n'click stare šole, a tu se vsa podobnost s tem žanrom neha. Zgodba se ne vrti okoli opustošenega, depresivnega monokromatskega sveta, temveč je ta svet izjemno živ, barvit in iskriv. Ostanki sodobne tehnologije se mešajo z vračarskimi napitki, nasprotnike pa sesuvamo seveda s pištolami in podobnim orožjem, a tudi z, recimo, dvigovanjem količine holesterola v njihovih telesih, kazanjem organizacijskih diagramov, strogim odvetniškim zasliševanjem, naštevanjem desetic ... Skupina superjunakov, ki jih vodimo, prav tako niso običajni superjunaki. Eden ima možnost gledanja v zaprte škatle pic, drugi lahko zaužije poljubno količino čilija, ne da bi ga pekel trebuh … Tudi sovražniki niso klasični sovražniki, temveč pobesneli odvetniki, kloni ameriških predsednikov, oživeli fliperji, navadni potrošniki, stekli filmski producenti in kar je še tega. Napadajo vas s tožbami, lažmi, izpuščanjem plinov, dokumenti, oglaševalskimi kampanjami ... Skratka, v tej igri so vsa pravila žanra postavljena na glavo in nič ni tako, kot bi pričakovali. Za nameček je vaš glavni sovražnik zlobni dr. Entropy le lutka na vzmeti, ki skače iz škatle.

Morda v tem tiči razlog, da je igralsko občinstvo igro spregledalo. Zaradi nenavadnosti namreč potrebujete nekaj časa, da se je navadite, nato pa ugotovite, da je mehanizem igranja ostal tipično FRP-jevski, le imena, slike in opisi sveta in sovražnikov so popolnoma pobegnili izpod nadzora. Avtor si je z njihovo pomočjo dal duška in večkrat bičal sodobno družbo ter njene dvolične (ne)moralne vrednote, vse skupaj pa obilno zalil s humorjem v slogu Douglasa Adamsa.
Igra je izšla leta 1994 in je po grafični plati seveda zastarela, a še vedno je dovolj lepa na pogled, da pri igranju ne moti. Na začetku igre se znajdete v svojem štabu, kjer je vedno nekaj superherojev. Stopite gor do glavnega računalnika, da dobite prvega od šestih paketov petih misij, izberite nekaj superjunakov in se odpravite ven reševat tako hude težave, kot so recimo bomba iz sira, invazija genetsko modificarnih kakajočih golobov, zbijanje cen za spolne storitve, ali pa bo treba uničiti zlobno napravo, ki obrača puščice na prometnih znakih v napačne smeri. Pri tem boste seveda počasi odkrivali potopljeni Manhattan prihodnosti ter urili svoje like v sposobnostih, kot je hoja po vodi.

Superhero League of Hoboken tako ostaja pozabljen biser v zgodovini pustolovščin FRP in je jasen znak, da je bil ta žanr že leta 1994 tako obdelan po dolgem in počez, da je bil čas za takšno izjemno parodijo na svoj račun. Žal se igralci s tem niso strinjali, čeprav je igra v tistih nekaj časopisih, kjer je bila ocenjena, prejela visoke ocene. Danes najbrž ne deluje več v sodobnih operacijskih sistemih, jo pa lahko brez težav poženete v DosBoxu. Splača se izbrskati CD-različico z govorjenim besedilom.

Matej Frece