Ne glede na izbrano pot pa so predvsem novi uporabniki deležni raznih ugodnosti v obliki brezplačnih mesecev uporabe storitev, nadgradnje hitrosti internetnega dostopa ob nepovišani mesečni naročnini in raznih popustov ob pridobitvi novih članov. Med ponudniki se tako bije »strašni boj, ne boj, mesarsko klanje« za uporabnike. Zadeva je prišla že tako daleč, da ponudnika, ki svoje storitve tržita tudi prek optičnega omrežja, svojim uporabnikom kot osnovno hitrost dostopa ponujata 10/10 Mb/s (T-2) in 20/20 Mb/s (Telekom Slovenije). Sicer pohvale vredno, a upam si trditi, da vsaj malo pretiravajo. Internetni dostop s takšnimi in hitrejšimi nazivnimi hitrostmi je seveda potreben, a ne kot osnovni paket za domače uporabnike, saj jih večina nikoli ne izkoristi potenciala povezave, ko jo ima v zakupu. Osnovni paketi bi bili lahko tako nekoliko cenejši in bi vsebovali manjšo dostopno hitrost, uporabniki z večjimi zahtevami pa bi lahko imeli na voljo več različnih paketov, ne pa da so omejeni na zgolj tri vnaprej ponujene pakete. Pa pustimo zdaj to, poglejmo si raje, kako lahko hitri dostop do interneta uporabimo tudi nekoliko drugače.

IPTV ŠE KAR V POVOJIH

Čeprav je IPTV (Internet Protocol TV) na našem trgu že lepo število let, pa je še vedno v povojih. Res, da smo uporabniki dobili dolgo pričakovani video na zahtevo (VOD), a roko na srce so cene filmov veliko previsoke za vsakdanjo uporabo (dobrodošli bi bili recimo paketi, ki bi zajemali, odvisno od cene določeno število filmov), pohvalimo lahko EPG in neusmiljeno kritiziramo nezmožnost snemanja video vsebin ter ignoranco pri ponudbi uradnih uporabniških vmesnikov za sprejem storitev prek osebnega računalnika. Uporabniki pa se seveda znajdejo po svoje, drage filme iz ponudbe VOD, si brez težav že mesece prej raje brezplačno pretočijo prek omrežij P2P. Za sprejem in shranjevanje video vsebin pa v osebnem računalniku skrbi nekaj brezplačne programske opreme. Pa smo v začaranem krogu: ponudnik zaradi majhnega odjema filmov cene ne bo znižal, uporabniki pa zaradi brezplačnih rešitev ne bodo kupovali ponujenih vsebin. Tudi izgovori o nezmožnosti shranjevanja video vsebin zaradi kršenja avtorskih pravic so zgolj pesek v oči, saj lahko vsakdo vsebine shrani prek računalnika ali DVD/VHS-snemalnika. Vse bolj se mi dozdeva, da je stanje, kakršno je, zgolj rezultat slabih odločitev vodilnih v preteklosti. Težavo bi ponudniki lahko omilili podobno, kot je to urejeno pri nekaterih sprejemnikih DVB-S, kjer si uporabnik, nastavi urnik menjave kanalov in tako shranjevanje vsebin uskladi z DVD/VHS-snemalnikom. Toda ne, pomembno je, da ima sosedov Francelj, ki dvakrat dnevno prebere e-pošto, dostop do interneta s hitrostjo 20 Mb/s, in to v obe smeri.

Brezplačni VLC Media Player storitvi IPTV že ves čas prinaša prepotrebno dodatno vrednost.

PRETOČI MI IPTV …

Star znanec je velik ljubitelj nogometa in že dalj časa se je veselil neke tekme (katere, nimam pojma, ker sem popolni nogometni antitalent). Dva dni pred tekmo pa mu je delodajalec sporočil, da mora na pot v tujino. Ker se delodajalcu ne oporeka, ga je seveda, čeprav na račun tekme, ubogal. Me je pa prosil, če mu lahko tekmo shranim, da si jo bo ogledal, ko bo spet doma. Ker pa ima doma dostop do interneta s hitrostjo 20/20 Mb/s in je naročen tudi na storitev IPTV, sem mu predlagal malce drugačno rešitev, ki jo sam uporabljam že lep čas. Zakaj si ne bi IPTV-signala preprosto poslal v prenosni računalnik, ki ga bo imel s sabo v tujini? Je to sploh možno? Seveda, pa še celo zelo preprosto je.

BO INTERNETNA POVEZAVA DOVOLJ HITRA?

Za preusmeritev IPTV-signala v internet moramo biti seveda naročnik IPTV-storitve, potrebujemo tudi primerno veliko hitrost oddajanja podatkov, zadovoljiva je hitrost, ki je enaka ali malce višja od tiste, s katero IPTV-ponudnik določen kanal pošilja k nam. Lahko pa na račun izgube kakovosti poskusimo tudi z manjšo (ta možnost zahteva kar precej procesorske moči, saj se video in zvok stiskata v realnem času). Vsekakor sta za to početje brez vključevanja stiskanja podatkov več kot zadovoljiva osnovna paketa na optični povezavi Telekoma Slovenije in T2. Uporabnik na drugi strani pa potrebuje zgolj dovolj veliko hitrost prejemanja podatkov, ki je enaka ali večja od tiste, s katero podatke pošiljamo. Pri Siolovi TV večina kanalov zavzame okoli 4 Mb/s.

V nastavitvah VLC Media Playerja si izberemo HTTP-način oddajanja in po izberemo želeno stiskanje podatkov.

POTREBUJEMO LE ŠE ...

Od programske opreme bo dovolj že VLC Media Player (www.videolan.org), uporabili smo različico 0.8.6d. Ko ga namestimo in pripravimo na sprejem IPTV-ja, smo opravili večino dela (o tem, kako pripravimo računalnik na sprejem IPTV-ja smo že pisali, podrobne informacije in napotke pa najdete tudi na spletnem forumu naše revije, www.mojmikro.si). Naslednji korak od nas zahteva vnos IP-naslova želenega kanala. To storimo tako, da na jezičku Datoteka izberemo možnost Odpri omrežni vir…., nato izberemo UDP/RPT skupinsko pošiljanje in vnesemo IP-naslov kanala, v našem primeru Siol TV Slovenija 1 (239.255.0.1). Če smo storili vse prav, se s potrditvijo vnosa, v predvajalniku VLC začne predvajati izbrani TV-program. Vrnemo se v pogovorno okno in označimo Pretok/Shranjevanje in nato izberemo novo omogočeno možnost Nastavitve. Zdaj moramo le še odkljukati možnost HTTP. Po želji spremenimo še vrata oddajanja in to je to.

SPREJEM IPTV Z ODDALJENE LOKACIJE

Naš IPTV-»strežnik« zdaj deluje. Na strani odjemalca zaženemo VLC Media Player ter na jezičku Datoteka izberemo možnost Odpri omrežni vir…., nato izberemo možnost HTTP/HTTPS/FTP/MMS, v okence vpišemo IP-naslov, ime računalnika ali domene ter vrata, ki jih uporabljamo za oddajanje in sprejem IPTV-vsebin. Zadeva je v našem primeru videti tako: mikro.streznik.org:5003. S potrditvijo vnosa se pred nami prikaže vsebina izbranega TV-programa.

VKLJUČITEV PROGRAMSKE SHEME

Si predstavljate, da imate možnost sprejema IPTV-ja, a ste omejeni na en samcat, že izbran kanal? Tudi jaz ne, zato bomo v prenos vključili kar celotno programsko shemo. Potrebujemo »playlisto«, na kateri imamo zapisane vse ali vsaj svoje priljubljene TV-programe. Nadaljnji postopek pa je povsem enak tistemu, s katerim oddajamo samo izbrani IPTV-kanal. Namesto vpisa IP-naslova izberemo možnost Odpri datoteko in programu pokažemo, kje imamo shranjeno »playlisto«.

Prek spletnega vmesnika si z oddaljene lokacije brez težav spreminjamo programsko shemo.

MENJAVANJE KANALOV

Ker pa menjava kanalov s strani odjemalca le ni tako preprosta, na strani »strežnika« omogočimo še funkcijo spletnega vmesnika. To storimo s klikom na Nastavitve /Razširitve / Vmesnik spleta. Na oddaljeni lokaciji preprosto v spletni brskalnik vpišemo naslov strežnika, v našem primeru mikro.streznik.org:8080 skupaj z privzetim naslovom vrat 8080. (Če v lasti nimamo domene, si lahko pomagamo s katerim izmed brezplačnih dinamičnih DNS-servisov (www.gajba.net) ali pa namesto imena domene preprosto vpišemo IP-naslov računalnika).
Ko se vam v spletnem brskalniku prikaže seznam možnih kanalov, menjavo med njimi izvajamo s preprostim klikom na želeni kanal. V trenutku menjave se bo predvajanje prejšnjega kanala na strani odjemalca prenehalo, za ponoven prejem pa je treba na VLC- predvajalniku ponovno pritisniti tipko Play – predvajaj.

IN ČE NI DOVOLJ HITROSTI?

Če vaša internetna povezava ne zmore dovolj hitrega prejemanja ali oddajanja podatkov za procesorsko nezahtevno preusmeritev IPTV-prometa, se lahko po pomoč zatečete k stiskanju podatkov. To storitev najdemo v uporabniškem vmesniku predvajalnika VLC, kjer smo si na začetku izbrali način oddajanja podatkov (HTTP). Med ponujenimi možnostmi izberemo kombinacijo video in zvočnega stiskanja, ki bo ustrezala hitrosti internetne povezave in procesorski zmogljivosti računalnika.

Z oddaljene lokacije lahko spreminjamo tudi nekatere druge lastnosti »strežnika«.

OBILO DODATNIH MOŽNOSTI

Opisani način prenosa video in zvočnih vsebin pa ne velja samo za IPTV, tako lahko prenašate vse datoteke, ki jih zna predvajalnik VLC predvajati lokalno. Možnosti uporabe so tako zelo velike, svoj IPTV in druge glasbene in video vsebine lahko tako spremljate kjerkoli na svetu, potrebujete le ustrezno hiter dostop do interneta. V domačem okolju pa na opisani način brez dodajanja dodatne omrežne kartice in napeljave dodatnih kablov omogočite sprejem IPTV-ja vsem računalnikom tako v ožičenem kot brezžičnem delu omrežja. Ali ne bo fino, poleti na vrtu, skupaj s prijatelji ob roštilju, hkrati pa boste po prenosnem računalniku spremljali težko pričakovano nogometno tekmo.

Za konec velja še omeniti, da je sočasen sprejem dveh ali več odjemalcev odvisen le od zmogljivosti krajevne ali internetne omrežne povezave in od tega, kje so odjemalci. Poudariti je treba tudi, da bo v primeru, ko naš IPTV-»strežnik« uporabljata dva ali več odjemalca, menjava kanalov prek spletnega vmesnika sicer delovala, težava pa se bo pojavila, ko bo vsak želel gledati svoj kanal. Težavo lahko odpravimo tako, da hkrati zaženemo več kopij programa VLC ter poskrbimo, da se nastavitve vrat posameznih sej ne prekrivajo.
Vabim vas, da se ob morebitnih težavah težav brez zadržkov obrnete na spletni forum naše revije (www.mojmikro.si), kjer jih bomo skupaj poskusili rešiti, tam pa vas čaka tudi povezava do najnovejših IPTV-predvajalnih seznamov (playlists).

Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Uroš Florjančič