RAČUNALNIŠKA OPREMA

Osnovni pripomoček je seveda osebni računalnik. Opremljen mora biti z omrežnim vmesnikom. Ponavadi je ethernetni omrežni vmesnik že na matični plošči, za nekatere manj zahtevne igrice pa bo dovolj hitra tudi brezžična povezava (wi-fi). Zelo pomembna komponenta »igralniškega« računalnika je seveda grafična kartica, ki mora zadostovati pogosto zelo zahtevnih sistemskim pogojem nekaterih računalniških igric zadnje generacije. Seveda ne smemo pozabiti na zlato pravilo, da hitrosti mikroprocesorja, velikosti dinamičnega (RAM) pomnilnika in prostora na trdem disku nikoli ni dovolj, zato mora biti naš PC kar precej zmogljiva zverinica. Da pa bi imenitne igre lahko doživeli v vsem sijaju, potrebujemo dovolj velik monitor. LCD-zaslon z diagonalo 19 palcev ali več bo ponavadi čisto dovolj, vsekakor pa ga bo lažje tovoriti in najti ustrezen prostor zanj kot pa velik CRT- zaslon. Za še večji užitek lahko poskrbijo TV-sprejemnik, plazemske tehnologije ali LCD, diagonale 42 palcev ali več. V tem primeru moramo seveda imeti grafično kartico z ustreznim TV-analognim ali še bolje HDMI-izhodom. Za pravo doživljanje zvoka bodo nujno potrebne kakovostne slušalke, saj bi večje število zvočnikov zagotovo negativno vplivalo na splošno počutje igralcev. Glede tipkovnice, miške in morebitnih igralnih palic je veliko bolj priporočljivo, da si raje kot brezžične omislite takšne s priključnimi kabli, saj so brezžične naprave precej počasnejše in po nepotrebnem povzročajo za slabo voljo igralcev, ker se ne odzivajo dovolj hitro.

Pri operacijskem sistemu seveda prevladuje Microsoft Windows, vse več pa je tudi Linuxovih izpeljank, še zlasti zaradi velike podpore računalniških zanesenjakov in odprte kode.

Ker govorimo o omrežnih računalniških igrah, je pri večjem številu igralcev toplo priporočljiv centralni omrežni strežnik. V njem so nameščene omrežne različice računalniških iger in s tem je tudi poskrbljeno, da po nepotrebnem ne prihaja do ozkih grl pri prenosu podatkov med igralci.

OMREŽNA OPREMA

Pri omrežnih igrah seveda ne moremo mimo omrežne opreme. Prvo, obvezno komponento – omrežno kartico – smo že omenili. Da pa bi lahko kartico priklopili, potrebujemo digitalno vozlišče (hub) oz. ethernetno stikalo (switch). Za manjše število igralcev in manj zahtevne igre bi lahko zadoščalo digitalno vozlišče hitrosti 10 Mb/s, a so cene ethernetnih stikal tako padle, da lahko danes za ceno slabih 40 evrov najdemo spodobno stikalo hitrosti 100 Mb/s, ki omogoča priklop do 8 računalnikov. Za najzahtevnejše pa so seveda na voljo gigabitna etnernetna stikala, ki podpirajo hitrosti prenosa podatkov do 1 Gb/s, seveda pa je cena takšnih naprav neprimerno višja. Sicer pa je na trgu najti stikala, ki omogočajo priključitev 4, 8, 12, 16, 24, 32 ali 48 naprav/računalnikov. Če je število igralcev večje od števila priključkov na ethernet stikalu, je mogoče več stikal vezati kaskadno. Nekatera (beri: dražja) stikala imajo v ta namen poseben ali celo dodaten priključek, imenovan tudi »uplink port«.

Kot pa smo že omenili, je za nekatere manj zahtevne računalniške igre dovolj tudi brezžična povezava, ki pa mora ustrezati vsaj standardu IEEE 802.11g, torej podpirati hitrosti do 54 Mb/s. V tem primeru potrebujemo dostopno točko ali ustrezen usmerjevalnik. Če je potrebna tudi povezava v internet, se lahko ta izvede tudi prek omenjenega usmerjevalnika in na primer ADSL ali kabelskega modema. Tako bodo imeli vsi igralci možnost dostopa do interneta.

Za zahtevnejše uporabnike pa je zaradi razmeroma nizkih cen mogoče uporabiti tudi omrežni hranilnik NAS (Network Attached Storage). Gre za namensko škatlico, ki omogoča vgradnjo enega ali več trdih diskov in je opremljena z omrežnim vmesnikom. V omenjeno škatlico torej namestimo trdi disk, jo vključimo v omrežje in prek oddaljenega nadzora nastavimo ustrezne parametre. V naslednjem koraku je naprava vidna kot lokalni trdi disk in do podatkov na njej lahko dostopajo vsi igralci. V ta namen lahko uporabimo tudi starejši računalnik, ki za igranje igric morda ni več dovolj zmogljiv. Da bo stvar dovolj poceni, uporabimo operacijski sistem Linux in priljubljeno storitev Samba. Če potrebujemo še FTP- dostop, sta na voljo Apache in ProFTPd. Za nepoznavalce pa je na voljo tudi paket, ki sliši na ime FreeNAS, celotna administracija in nadzor pa poteka prek spletnega odjemalca.

IZBIRA LOKACIJE

Za vso to računalniško in omrežno opremo in seveda igralce je treba zagotoviti ustrezen prostor. Ta mora biti dovolj velik in dostopen, da lahko brez večjega stiskanja vanj postavimo vso opremo, a se igralci ne počutijo utesnjeni. Najprimernejše so seveda večje sobe v hiši, po možnosti daleč od sosedov. Zakaj? Takšne igre se ponavadi zavlečejo v pozne nočne oz. zgodnje jutranje ure in ko postane napeto, si igralci tudi dajo duška s bolj ali manj glasnimi vzkliki ...

Priporočljivo je, da gostitelj poskrbi tudi za primerno glasbo, predvsem v začetku, ko se vsa računalniška oprema postavlja. Če se »party« zavleče (in navadno je tako), je dobro imeti pri roki tudi hrano oz. telefonsko številko restavracije tipa »Halo pizza«, da prazni želodčki ne bi po nepotrebnem vplivali na slabo vzdušje oz. slabe rezultate.

Pri večjem številu igralcev je treba poskrbeti tudi za ustrezno dimenzionirane napajalne vtičnice in podaljške, kamor bodo igralci lahko vklopili svoje »zverinice«. Na voljo mora biti predvsem dovolj priključkov, da ne bi prihajalo do nepotrebne zadrege.
Ne smemo pa pozabiti niti na prezračevanje igralskega prostora. Večje število računalnikov seveda oddaja ustrezno veliko toplote, če pa k temu prištejemo še število ljudi in vznemirjenje, lahko v sobi postane presneto vroče ... Tudi zato so za organizacijo primerne avtomobilske garaže, če seveda vremenske razmere to dopuščajo. Pa še veliko glasnejši smo lahko v takšnem prostoru!

DRUGE »MALENKOSTI«

Vse zgoraj našteto je bolj ali manj nujno potrebno, če želimo, da računalniška zabava uspe. Da pa bo užitek popoln, je priporočljivo upoštevati še nekaj nasvetov starih mačkov:

- Omrežni kabli in napajalni kabli naj bodo kar se da skriti očem in naj ne ovirajo igralcev; po potrebi jih je mogoče prilepiti na tla/mizo/steno z lepilnimi trakovi.
- Na voljo naj bo dovolj kave in osvežilnih pijač, za najbolj zagnane morda tudi kakšna pločevinka piva.
- Organizator naj poskrbi za dodatno animacijo (TV, družabne igre …), saj je kljub vsemu navdušenju težko sedeti 12 ur ali več za računalnikom.
- Lepa gesta organizatorja so tudi nagrade za zmagovalce, seveda v okviru danih možnosti, saj te poskrbijo za dodatno spodbudo, če je mogoče, pa lahko pomagajo tudi sponzorji.
- Da bo dogodek ostal nepozaben, naj bo pri roki fotoaparat, s katerim se bodo ovekovečili vsi pomembnejši trenutki in ostali v trajnem spominu.
- Če je igralcev več, je priporočljivo poleg že omenjenega namenskega strežnika uporabiti tudi namensko programsko oprema za nadzor (npr. Autonomous LAN Party Management Software Package) ali omrežno internetno aplikacijo DOTLAN – www.dotlan.org)

Kaj pa izbira iger? Odgovor na to vprašanje prepuščamo vaši domišljiji, dragi bralci. Na izbiro bo zagotovo vplivala starostna struktura udeležencev s svojimi željami. Morda omenimo le najbolj priljubljene omrežne računalniške igre: Quake, Counter Strike, Call of Duty, FIFA, WarCraft, StarCraft, Diablo (ni ravno priljubljena), avtomobilsko dirkanje (Trackmania Nations, Need for Speed in še katera), boji v zraku, dobri stari tetris …

NAMESTO SKLEPA

Morda vas bo ta članek navdihnil, da bo vaša naslednja rojstnodnevna zabava malce drugačna kot prejšnja. Če ste navdušeni nad računalniškimi igrami, boste v bližnji prihodnosti zagotovo priredili kakšno zabavo. Ali pa se boste enostavno pridružili kakšni, ki jo prirejajo prijatelji ali znanci.
Ne smemo pozabiti, da je možno »omrežiti« tudi nekatere namenske igralne konzole, kot so Microsoft Xbox, Nintendo, PlayStation ...
Če ste prekaljen igralec, se lahko prijavite na uradno tekmovanje, več o tem pa si preberite v okvirčku.
Skratka, želimo vam veliko užitkov pri igranju in druženju!