Ideja za ta nakup se je porodila že v februarju 2006, do uresničenja pa je bilo treba zbrati ponudbe, podpisati pogodbo s proizvajalcem in izdelava se je začela januarja 2007. Junija je bilo opravljeno že uradno testiranje pri proizvajalcu. V avgustu je bil nameščen v prostore Adrie Airways, kjer je bil opravljen še »on site acceptance test«. V oktobru pa mu je Urad RS za Civilno letalstvo z izdajo certifikata o ustreznosti dal zeleno luč za uporabo.

Dejansko je to najsodobnejši simulator letenja na širšem regijskem območju. Izdelalo ga je kanadsko podjetje Mechtronix, zelo zanimivo pa je dejstvo, da vsa programska oprema temelji na Microsoftovi arhitekturi in da so vizualizacije vzete iz nam že znanega Google Eartha.

S SIMULATORJEM DO LICENCE

Simulator tipa FNPT (Flight Navigation Procedures Trainer') pomeni, da omogoča urjenje postopkov v letenju, instrumentalno pilotiranje ter učenje dinamike letenja. Simulator je primeren za učenje pilotiranja dvomotornega turbopropelerskega letala King Air 200, dvomotornega Senneca 5 in enomotornega Turbo Arrow.

Kandidat v sklopu enega šolanja opravi 60 do 65 ur, kar je četrtina celotnega šolanja. Licence ki jih lahko pridobi, so CPL (poklicni pilot letala), IR/SE (rating za instrumentalno letenje enomotornega letala), IR/ME (rating za instrumentalno letenje večmotornega letala) in MCC (pooblastilo za delo v veččlanski posadki).

Prednost tovrstnega treninga je, da šolanje poteka hitreje, v primerjavi z učenjem na pravem letalu pa tudi ni porabe goriva, ni motečih vplivov vremena in letalskega prometa, ob odpovedi določenih sistemov je še vedno varno in bolj kakovostno. Vzdrževanje je zaradi računalniške zasnove enostavnejše pa tudi cenovno ugodnejše kot na starejših simulatorjih.

NA PRVI POGLED

Osrednji del je simulirana pilotska kabina, ki se je z zadnje strani drži operativna postaja inštruktorja, nanjo pa je montirano ogrodje s tremi dataskopi. Na zunanji strani te kabine je strežniška omara s skupino strežnikov, proizvajalec jo je poimenoval računalniški kabinet. Pred vsem naštetim pa so stojala s tremi velikimi zasloni, na katerih se prikazujejo vizualizacije. Nekje na desni strani zadaj je še majhen kompresor, ki omogoča, da je pri pilotiranju čutiti pritiske kot med dejanskim letenjem.

KAKO DELUJE CELOTEN SISTEM

Simulator deluje na osnovi računalniških modulnih sistemov, ki so povezani v omrežno delovanje. Delovanje celotnega sistema simulatorja nadzoruje centralni računalnik HOST, ki krmili in nadzoruje delovanje drugih šestih računalniških sistemov. Računalniški in simulatorski sistem sta ločena.

Vse skupaj sestavljajo tri računalniška omrežja: eno skrbi za računalniški sistem (program za nastavljanje scenarijev, vremena, lokacij in podobno), drugo za delovanje operacij v pilotski kabini simulatorja letenja, tretje pa za delovanje vizualizacije, ki poteka na treh velikih zaslonih. Programska oprema omogoča, da dataskopi sproti uravnavajo združevanje slike, in tako v pilotski kabini prikličejo sliko, ki je zelo blizu realni. Že proizvajalec je vnaprej programiral vsa evropska letališča, katerih vizualizacije so satelitski posnetki vrhunske kakovosti, vzeti iz Google Eartha in dopolnjeni s statičnimi in dinamičnimi objekti, kot so stavbe, ceste, vozila, drevesa …

POSTAVLJANJE SCENARIJA PRED SIMULIRANIM POLETOM

Ko je simulator že zagnan in vse kontrole v pilotski kabini pripravljene na začetek pred vzletom, v inštruktorskem modulu vnesejo scenarij poleta: oznake letališč in številke stez, od koder bo letalo vzletelo in kamor bo pristalo. Vnesejo trenutno aktivno okolje, kar pomeni, da v računalniškem programu izberejo, kolikšna je vidljivost steze v navtičnih miljah, in vremenske učinke, kot so tip padavin in oblakov na različnih višinah, led na stezi, višina megle, smer in hitrost vetra na letališču. Nato je na voljo določanje trenutne atmosfere: temperatura na tleh in v zraku, pritisk, tipi in sunki vetra in rosišče. Zatem pa lahko še določimo nekaj vizualnih učinkov, kot je del dneva, in če je to večer, dodamo letališko osvetljav, nadalje lahko izberemo zimsko sceno, sneženje ali dež, na stezo postavimo »marshallerje« – signalizacijsko osebje ...

OSEBNA IZKUŠNJA
Od veselja sem skočila v zrak, ko sem izvedela, da me čaka ta misija – ogled simulatorja. V podjetju Svema so mi prijazno posodili mobilnik Sony Ericsson K810i, s katerim je mogoče posneti zelo dobre fotografije in kak filmček. Sprva nisem verjela, da mi bodo v Adrii dovolili sesti na pilotski stol. Ko pa sem ugotovila, da se Darku Jarcu in inštruktorjema Matjažu Grabnarju in Domnu Klemencu to zdi skoraj samoumevno, sem seveda priložnost zagrabila z obema rokama.

Za začetek sem sedla na kopilotov stol in naredila nekaj foto in video posnetkov. Kmalu sta me inštruktorja opogumila, naj kar sedem na pilotski stol in Domen Klemenc mi je prijazno in potrpežljivo pojasnil nekaj osnov. In že sem se pripravljala na vzlet. Ker me niso opozarjali na pomen prav vseh inštrumentov, se mi dozdeva, da so mi izbrali simulacijo enomotornega letala. Lahko napišem, da ni tako preprosto. Kandidat, ki se šola za pilota, mora imeti nekaj osebnostnih lastnosti, kot je zavedanje, da se z občasno naglostjo ali nepremišljenostjo ne bo izvlekel. Še zlasti v zraku lahko nekaj nepozornih milimetrov med premikanjem krmila in opazovanjem drugih inštrumentov prestavi letalo v napačno smer. Ko to popravljaš, se pa na kakšnem drugem števcu nekaj premakne tja, kamor ne bi smelo. Še težje pa je ravno voziti po stezi, če to počneš prvič. Za pridobitev občutka je potrebna vaja.

Na mojo srečo se je služba za stike z javnostjo Adrie Airways, natančneje gospa Adrijana Šelj, izkazala za zelo prijazno in učinkovito in ob tej priložnosti se ji najlepše zahvaljujem, da je uredila vsa potrebna dovoljenja za moj prihod.

POSTAVLJANJE IZZIVOV MED POLETOM

Da ne bo vse tako prijetno in samo igračkanje, lahko inštruktor med poletom postavi nekaj izzivov. Ker v stvarnosti ni vedno tako, da se po sončku vzleti in pristane na cilju, se je treba pripraviti na morebitna presenečenja. Kandidati, ki bi se radi izurili za res dobre pilote, se morajo psihično pripraviti na različne izzive med učenjem letenja.

Če je izbrano upravljanje večmotornega letala, lahko inštruktor za začetek ugasi en motor. Ko si nič hudega sluteč ogledujemo panoramo, nas lahko inštruktor požene v meglo, kjer smo takoj prisiljeni pilotirati samo s pomočjo inštrumentov. Tukaj lahko naletimo na gnečo v zraku, v kateri se tudi moramo znajti. Bog ne daj, da se nam takrat zgodi izpad komunikacijskega sistema. Če pa poleg vsega tega pride še do izpada elektrike, nam srčni infarkt več ne uide. Seveda lahko umirimo položaj s preprostim klikom na tipko za pavzo. Nekako so že znana razmere na rednih smereh letenja, zato se inštruktorji vedno trudijo izpostaviti možna tveganja.

SIMULIRAN PRISTANEK

Ker je bilo letališče Frankfurt Main že v preteklosti moja vmesna postaja med letenjem v tujino kot potnica, me je presenetila dobra vizualizacija, ko sem se približevala stezi letališča. Osvetljava in oznake na stezah so na vizualizacijah tako natančne, da je ob nastavljenih optimalnih vremenskih razmerah, možno opraviti dokaj natančen in lep pristanek. Pristajanje v megli, samo s pomočjo inštrumentov, pa je seveda zahtevnejše in tega podviga se lotevajo pri rednem izobraževanju.

Objavljeno: Moj Mikro December 2007 | Tanja Čavlovič