V Sloveniji se je »sezona lova na nepremičnine« odprla nekako leta 2003, ko se je nad vse nas zgrnil pritisk, da bi se morali čim prej dokopati do stanovanja ali hiše, saj sledijo podražitve in dvig davčne stopnje. Sledile so prijave na razpise pa prečesavanje spletnih portalov o novogradnjah in drugih nepremičninah, pregledovanje tlorisov, izleti v manj poseljene kraje in prošnje za informacije o parcelah. Tu pa nastopijo internetni geoinformacijski sistemi, ki nam lahko omogočijo hiter vpogled ter dostop do podatkov o zemljiščih, stavbah, parcelah in še marsičem.

IZ ŽIVLJENJA

Nekateri so po temeljitem premisleku ugotovili, da pride v poštev le hiša. V zadnjih nekaj letih so postali pozorni na hiše in zemljišča v določenih krajih ter se spraševali, kako so tam stvari urejene. Kdo je lastnik, ali je na parceli napeljana voda, ali je zemljiškoknjižni vpis urejen in podobno. Vidimo tudi, da je vse več gradbišč, in zanima nas, le kaj bo tam zraslo.

Ko se danes kje sprehajate ali vozite mimo prekrasne hiše in se potihem vprašate, le čigava je, lahko to potem doma v internetu hitro preverite, brez iskanja in nalaganja dodatnih programov. Tudi če na primer sumite, da parcela, za katero prodajalec trdi, da ima vodovodni priključek, tega dejansko nima, lahko to v nekaj minutah preverite v internetu.

Če ste iz Ljubljane, lahko tudi kateremu od tistih ljudi, ki jim je konjiček »preganjanje ljudi, ki poskušajo parkirati«, in se pridejo nad vas znašat vsakič, ko parkirate na neoznačenem parkirišču, dokažete, da je tisto področje last mestne občine, ne pa last podjetja, v katerem dela.

Ali pa lahko pred začetkom kakšnih razkopavanj na vašem ozemlju na hitro pogledate, kje poteka infrastruktura, da ne presekate kakšne cevi in povzročite motenj v obtoku.

GEOINFORMACIJSKI SISTEMI

Geoinformacijski sistemi so sicer zahtevnejši programi, ki se uporabljajo v bolj strokovne namene, za področje urbanizma, planiranja, zemljiških katastrov in komunalnih napeljav. Kopica slovenskih podjetij jih izdeluje, izboljšave in širša področja uporabe se porajajo vsakodnevno. Izraz ne označuje samo programske, ampak tudi strojno opremo, ki omogoča dopolnjevanje in uporabo programskih orodij. Temelj vseh sta zemljepisna širina in dolžina, zato so res natančni in različni topografski pogledi so združljivi med seboj.

Ker jih je kar veliko in so nekateri dokaj zapleteni, se bom dotaknila tistih, ki jih ni treba nameščati v računalnik in do njih dostopamo prek spleta. Prek teh lahko preverimo bolj laične informacije, namenjene širšemu krogu uporabnikov.

Če ste v kakšnem pravnem postopku v povezavi z nepremičninami, vas bodo morebiti zanimale podrobnosti. Program je uporaben za hitre vpoglede osnovnih dejstev, za uradne pravne zadeve bo najbrž treba pridobiti ožigosana potrdila in izpiske iz katastra in zemljiške knjige. Toda za vse druge neuradne pridobitve podatkov za razna pojasnila si lahko z malce premisleka in ogledom omenjenih strani prihranimo veliko nepotrebnega tekanja po uradih in čakanja na ugoditve prošenj.

Prostorski informativni sistem občin – PISO

www.geoprostor.net/piso/
Prostorski informativni sistem občin nam ponuja podatke o parcelah znotraj posameznih občin. V zgornjem delu prve strani je razdelek »javni dostop«, za katerega se je treba samo prijaviti z brezplačno registracijo, ki res ne zahteva veliko podatkov, geslo za uporabo dobite pa že v naslednjem trenutku.

Začnete tako, da izberete občino, v kateri bi si radi ogledali podatke o določeni parceli, nato pa vas sistem vpraša po uporabniškem imenu (e-naslov) in osebnem geslu. Ko vstopite v sistem, vas na levi strani pričakajo prazna polja za vpis iskane parcele, na desni pa zemljevid občine. Za začetek je že dovolj če vnesete le naslov in hišno številko, čeprav program omogoča iskanje po geografskih koordinatah, pomembnejših storitvah in izbiro poslovnih subjektov. Če poznate številko parcele, v množici katastrskih občin, ki vam jo sistem ponudi, izberete želeno občino, nato pa vpišete številko parcele, ki si jo želite ogledati. Poudariti moram, da vam aplikacija, če imate na voljo samo naslov, pokaže le črno-bel zemljevid, če pa navedete številko parcele, dobite digitalni orto foto (DOF) posnetek. Če občina ni prevelika, lahko vpišete katerokoli številko parcele, da vas postavi na neko mesto, nato pa se že lahko premikate v vse smeri in »pridrsate« do želene parcele. Če kliknete nanjo, lahko na dnu zaslona že vidite podatke, kot so površina, lastnik, številka mapnega lista, posestni list, vrsta rabe in številka zemljiškoknjižnega vložka. Na vrhu tega besedilnega dela z osnovnimi podatki je tudi nekaj ikon, med njimi je najzanimivejša ikona za elektronski dostop do zemljiške knjige. Ob preizkusu te sem žal dobila samo obvestilo na spletni strani, da je zaradi težav z delovanjem omrežja dostop do zemljiške knjige onemogočen.

Potem si lahko čez območje, ki ga gledate, prikličete še različne poglede, kot je zemljiški kataster, ki vam pregledno občrta in oštevilči vse parcele v trenutnem pogledu. Na voljo so še pogled prostorske enote, digitalni model terena, raba kmetijskih zemljišč, ki pove, ali gre za sadovnjake, vrtove, lahko si pogledate tudi »nahajališča« poslovnih objektov, že pozidana zemljišča, gospodarsko infrastrukturo, znotraj katere so prometna, energetska, komunalna in elektronske komunikacije, ter prostorski plan z namensko rabo prostora, omejitvami, prostorskimi akti in uradni kartografski del.

Ker ima vsak od omenjenih pogledov svoje barve in svoj način označevanja, si lahko v vsakem ogledate legendo – ikono najdete v desnem zgornjem kotu zemljevidov, poleg nje pa lahko izberete tudi, da vam prikaže opis.

Ugotovila sem, da ko enkrat začnete z izbiro različnih pogledov, se nikakor več ne morete vrniti na orto foto posnetek. Lahko se znajdete tako, da samo enkrat kliknete v polje za vnos številke parcele in potrdite s tipko enter. Ponovno vas bo »vrglo« v prvotni pogled s pravokotnim posnetkom iz zraka, če pa še to ne bo učinkovalo, bo treba ponovno klikniti na vse tiste možnosti, ki ste jih prej potrjevali, da jih tokrat izključite.

Ustvarjalci sistema PISO tudi organizirajo izobraževanja o uporabi.

Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Ljubljane

http://urbinfo.gis.ljubljana.si
Ljubljana je tako zapleteno mesto, da si zasluži kar svoj poseben geoinformacijski sistem. Že samo zaradi načinov upravljanja objektov v Ljubljani morajo snovalci programske opreme za tovrstno dejavnost dodajati posebne module zaradi potreb upravljanja nekaterih ljubljanskih objektov, saj se v drugih slovenskih mestih ne srečujejo s takimi specifikami glede razdelitve prostorov, obračunavanja stroškov in podobno.

Sistem je na prvi pogled zelo podoben prej opisanemu, a ponuja še kaj več. Tu ni potrebno nikakršno prijavljanje v sistem, nikakršno navajanje posameznih parcel, začnemo preprosto tako, da imamo pred seboj zemljevid mesta in potem zumiramo in z ikono za premikanje v različnih smereh izberemo želeno območje. Ko izbiramo različne poglede (po parcelah, po namenski rabi, po podrobni členitvi...) lahko vedno ohranimo prejšnji pogled in na tega le dodajamo nove mreže (vodovodno omrežje).

Menim, da je za začetek ponovno najprimernejši kar orto foto pogled. Na desni strani lahko pod zavihkom »iskanje« iščete po hišnih ali po parcelnih številkah. Na meniju poiščete katastrsko občino, znotraj te pa še številko parcele. Če ne veste natanko, katero številko ima enota, ki jo iščete, pač nekje začnete, in če vam je okolica le malo znana, lahko kaj hitro pridete do parcele, ki vas zanima. Na levi imate na voljo poglede: kultura, narava, gozdovi, kmetijstvo, vodni viri, najuporabnejši pa so namenska raba, podrobna členitev, prostorski izvedbeni akti (tu lahko vidite, ali je kak pravkar v delu), prostorski ukrepi, kataster, upravne enote, četrtne skupnosti in pogled s hišnimi številkami.

Javni vpogled v podatke o nepremičninah Geodetske uprave RS

http://prostor.gov.si/
Ko se nam spletna stran naloži, in vstopimo v Javni vpogled v podatke o nepremičninah, nas na prvem zavihku Zemljiški kataster počaka preprost obrazec za vnos katastrske občine in parcelne številke. In popolnoma nič drugega. Ker smo s prej opisanimi sistemi prišli do številke parcele, tudi če prej nismo imeli nikakršnih podatkov, lahko zdaj preprosto vpišemo številko parcele in si pogledamo, kaj vse lahko izbrskamo o njej.

V tem delu je program še tako prijazen, da tudi če ne poznamo uradne številke katastrske občine, lahko samo vpišemo ime občine in številko pustimo prazno, pa nam bo vseeno prikazal želene podatke. Slaba stran je, da v objektih z veliko etažnih lastnikov ti niso navedeni, omeni samo skupnost lastnikov. Drugje so pa poleg lastnikov navedeni še njihovi stalni naslovi, letnica rojstva, deleži, ki jih imajo na objektu, in oblika lastništva. Glede objekta je natančno definirana kvadratura dvorišča, garaž in stanovanjske stavbe, pri podatkih o parceli pa je dobro izpostaviti datum veljavnosti.

Naslednji je kataster stavb, kjer moramo za vstop poznati šifro občine, številko stavbe in številko prostora, o katerem poizvedujemo. Največ, kar bomo izvedeli, je raba dela stavbe, status vpisa, številko etaže ter tlorisno površino dela stavbe.

Sledi register prostorskih enot, kjer po vnosu imena občine in naslova pridete do podatkov o šifrah (šifra občine, šifra naselja, šifra ulice ...) pa tudi, pod katero krajevno skupnost spada, pod katero volišče ter šolski okoliš – navedena je osnovna šola.

Pod naslednjim zavihkom se skriva evidenca trga nepremičnin. Ta je namenjena samo tistim, ki imajo res veliko potrpljenja, saj dokaj dolgo nalaga prikaz vsakega rezultata. Ponuja nam iskanje nepremičnin, ki so bile prodane v izbranem obdobju. Začnemo tako, da na zemljevidu Slovenije zumiramo v regijo, za katero iščemo podatke, na levi strani izberemo obdobje in tip nepremičnine. Od transakcij je zaenkrat možen samo ogled prodaje. Po kar dolgem mletju nam sistem z rdečimi polnimi krogi na zemljevidu prikaže stavbe, ki so bile prodane.

Naslednji zavihek lahko kar preskočite, če niste iz geodetske ali infrastrukturne stroke, saj nam zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, ki nam ob vnosu občine in številke parcele ponudi kup označb GJI, ne pove nič takega, s čimer bi si lahko pomagali. Zato so pa drugi toliko uporabnejši.

POK NEPREMIČNINSKEGA BALONA

Zdaj lahko samo še upamo, da bo v naslednjih nekaj letih tako imenovani »nepremičninski balon« počil in se bodo začele cene nepremičnin spuščati. Takrat bo vse naše vlaganje časa v iskanje nepremičnin in podatkov o nepremičninah končno pokazalo rezultate in se nam splačalo.

Moj mikro Maj 2008 | Tanja Čavlovič