Vprašanje ni tako neumno, kot je morda videti. Poleti smo bili priča slovenskim video posnetkom, ki so bili najprej na YouTubu objavljeni, potem pa zaradi različnih razlogov umaknjeni. To me je spomnilo na pretekli dogodek. Pred leti me je poklicala prijateljica. Na YouTubu je bilo objavljeno video oglasno sporočilo o načrtih gradnje luksuznih hiš v bližini Ljubljane. Domačini so bili proti, a so se bali, da bo vlagatelj zaradi njihovega nestrinjanja video umaknil, oni pa ne bodo imeli več dokaza o njegovih načrtih. Takrat sem ji predlagal uporabo programa, ki je znal prenesti video posnetek z YouTuba na računalnik. Ne da bi sploh pomislil, kaj si o tem misli Google. Njegov pogled na prenos video posnetkov z YouTuba še zdaleč ni podoben mojemu, ki v tem ne vidim prav ničesar spornega.

Za Google je YouTube oglasni medij. Brezplačen za uporabnike, ker te spodbuja, da ga čim večkrat in čim dlje uporabljajo, saj je tako oglaševalski prihodek višji. Zato Google ne dovoli, da bi uporabnik video prenesel na svojo napravo in ga gledal v načinu brez povezave (off-line). Storitev bi zaznala uporabnika le tedaj, ko bi poiskal video posnetek in ga prenesel, gledanje videa brez povezave pa bi zmanjšalo njegov oglaševalski potencial. Ko ga gledamo v oknu spletnega brskalnika ali v mobilni aplikaciji, se video kot tok podatkov prenaša z Googlovega strežnika. Ves čas ogleda ima Google možnost, da znotraj posnetka (ali znotraj spletnega brskalnika) prikazuje oglase. Bodisi je teh več ali pa je en oglas viden dlje časa. Nič od tega Google ne more storiti, če ta isti video gledamo brez povezave. Ni samo Google tisti, ki si tega ne želi. Proti so tudi tisti avtorji brezplačnih video posnetkov, objavljenih na spletu, ki prav tako živijo od oglaševalskega denarja. Na primer spletne strani medijev. To je glavni vzrok, zakaj tovrstne storitve nimajo funkcije gumba za prenos videa na lokalno napravo, čeprav bi bilo to preprosto izvedljivo. In v nekaterih primerih zaželeno.

Uporabniki mobilnih naprav nimamo vedno na voljo dovolj hitre internetne povezave. Kdor je kdaj poskusil gledati video posnetek HD-ločljivosti prek počasne mobilne povezave, ve, kaj imamo v mislih. Ustavljanje, predpomnenje, čakanje – zamudno in negledljivo. Vendar rešljivo. Počakamo, da se video v celoti naloži. Pomembnejši je drug razlog. Ves čas gledanja video posnetkov na YouTubu ta prenaša podatke prek mobilnega omrežja. V dobri uri jih je lahko tudi za slab gigabajt. Drago. Ali ni bolje, da video naložimo na pomnilnik, ko smo priključeni v omrežje Wi-Fi?

Izogibanje oglasom ni nelegalno. Brskalnik lahko opremimo z dodatki, ki blokirajo oglase. Prav tako nas nihče ne more preganjati, če gremo med prikazovanjem televizijskih oglasov na stranišče ali preklopimo na drug program. Ni pa pošteno do ponudnikov storitev in avtorjev posnetkov, ker morajo tudi ti na neki način zaslužiti za svoje delovanje. Drugače storitve in posnetki ne bi mogli biti brezplačni.

Vsaj kar zadeva YouTube, pa je takšno dejanje kršitev Googlovih pravil uporabe, s katerimi se strinjamo, ko se prijavimo v njegove storitve. Tisto dolgo besedilo, ki ga v resnici skoraj nihče ne prebere, temveč takoj obkljuka polje »strinjam se«. Google v svoji tržnici aplikacij ne dovoli objave aplikacij za prenos video posnetkov. Poiskati jih je treba na spletu. Apple pa jih dovoli, saj ni lastnik YouTuba. Uporaba aplikacij ni »nevarna«, saj pri večini storitev ne ve, da aplikacija shranjuje video na pomnilnik naprave. Pa tudi če bi Google vedel. Kaj pa lahko stori? Uporaba takšnih aplikacij je torej zgolj stvar morale vsakega uporabnika posebej.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Marjan Kodelja |