Operaterju tega ni treba storiti, vendar se v tem razlikujejo operaterji, ki so do svojih uporabnikov prijazni, od tistih, ki so prijazni malo manj. Ko sklenemo naročniško pogodbo s ponudnikom telekomunikacijskih storitev, se »poročimo« z njim za nedoločen čas. Zamenjamo ga, ko storitve tekmec ponudi ceneje ali pa ko nismo več zadovoljni s kakovostjo storitev. Tudi to je namreč mogoče. Kako odstopiti od pogodbe, večina naročnikov ne ve, ker pričakuje, da jim tega nikoli ne bo treba storiti oziroma bo vse rešil novi operater, ki ga bomo izbrali. Pametno pa je vedeti, kakšne so naše pravice.
Pravice naročnika telekomunikacijskih storitev so določene v Zakonu o elektronskih komunikacijah in v naročniški pogodbi, v kateri mora biti kot del obvezne vsebine, ki jo določa 129. člen omenjenega zakona, zapisan podatek o minimalni ravni kakovosti ponujene storitve in podatek o predvidenih nadomestilih in povračilih za primer, da ponudnik storitve ne izvaja v skladu s pogodbeno dogovorjeno kakovostjo. Naročnik mora operaterja nemudoma opozoriti na napako, motnje oziroma slabšo kakovost storitve, zahtevati odpravo pomanjkljivosti in nato skladno z naročniško pogodbo zahtevati nadomestilo oziroma znižanje naročnine. To mora storiti najpozneje ob prejemu mesečnega računa, če se izkaže, da operater zahteve še ni upošteval. Operater računa ne bo samoiniciativno znižal, tudi če ima zelo natančne podatke o vseh napakah in nedosegljivosti storitev v njegovem omrežju. Zakaj pa bi, če tega od njega nihče ne zahteva?
Naročnik ima pravico, da ugovarja na vsak prejeti račun, če meni, da je v njem kaj narobe. Rok za ugovor je 15 dni od prejetja računa, vložimo pa ga lahko pisno ali pa sporočimo na telefonsko številko za prijavo napak, ki jo ima operater. Pri tem moramo jasno povedati, da vlagamo ugovor in da ne kličemo, ker nam kaj ne deluje. Če operater na ugovor ne odgovori v 15 dneh, lahko naročnik vloži predlog za rešitev spora na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitev (Akos, www.akos-rs.si). Tudi v tem primeru moramo paziti, da ne zamudimo, saj je rok kratek. 30 dni od dneva vložitve ugovora pri operaterju, kar je 15 dni po izteku roka, ki ga ima operater za svoj odgovor.
Kdaj lahko naročnik odstopi od pogodbe
Naročniška pogodba je dvostranski akt. Obe strani imata pravice in dolžnosti. Operaterji znajo poskrbeti zase, ko dolžnosti krši naročnik, ko jih kršijo sami, mora naročnik sam poskrbeti za svoje pravice. V resnici je vse zapisano v naročniški pogodbi. Če operater kljub prijavi motenj in napak ne odpravi v ustreznem času, je podan razlog za odstop od pogodbe zaradi krivde operaterja. Pri Zvezi potrošnikov naročnikom predlagajo, da smiselno uporabijo pravila iz 2. odstavka 129. člena ZEKom-1, ki se uporabljajo za odstop od pogodbe v primeru nestrinjanja s spremembami splošnih pogojev. Če je zahtevek za odstop od pogodbe na mestu, lahko naročnik odstopi od pogodbe brez plačila stroškov prekinitve ali pogodbene kazni.
Težave se pojavijo, ko je naročnik pri operaterju kupil opremo po akcijski ceni in mu obljubil večletno zvestobo. V tem primeru lahko naročnik smiselno uporabi pravilo iz 4. odstavka 129. člena. Naročnik lahko izbere, ali bo operaterju povrnil znesek, ki ustreza sorazmernemu delu celotne vrednosti prejete opreme ali naprave in to obdržal, ali pa jo bo vrnil v stanju, v kakršnem mu je bila izročena, in plačal uporabnino za čas uporabe, operater pa mu bo vrnil kupnino. Način izračuna uporabnine za čas uporabe v primeru predčasne prekinitve naročniškega razmerja mora biti določen v naročniški pogodbi, če je njen del tudi nakup opreme ali naprave.
Če je operater upošteval ugovor in odpravil motnje ter izpolnil obveznosti plačila nadomestila oziroma povračila zaradi nedelovanja ali motenj v delovanju storitve, vendar mu naročnik kljub temu ne zaupa več, lahko ta odpove naročniško pogodbo skladno z njenimi določili iz zakona. Ta izrecno zapoveduje, da morajo biti pogoji prekinitve naročniške pogodbe zapisani v njej. (Vir: ZPS)
Moj mikro, Maj - Junij 2014 | Jan Kosmač
