Privzeto lepljenje bo takšno, kot smo ga določili med nastavitvami v Wordu. Te najdemo v meniju Datoteka > Možnosti > Dodatno. Privzeto bo Word obdržal izvorno oblikovanje, lahko pa nastavimo tudi drugače. Zelo podobno je z lepljenjem tudi v drugih urejevalnikih, kot je na primer LibreOffice oziroma OpenOffice.org Writer.

Odložišče pa ne sprejema le besedila. Vanj lahko na primer prekopiramo tudi celice iz Excela ali Calca. Tudi tu moramo želeni del najprej označiti, kar lahko naredimo z miško tako, da kliknemo na prvi celici, nato pa s pritisnjeno tipko povlečemo miško do zadnje celice v želenem obsegu, lahko pa uporabimo tipkovnico na enak način kot prej v Wordu, torej kombinacijo tipke Shift in smernih tipk. Ko izberemo želene celice, sprožimo kopiranje ali izrezovanje na povsem enak način kot smo ga opisali za besedilo. Nato se postavimo na del, kamor bi radi celice prilepili in izberemo lepljenje. Tudi pri elektronskih preglednicah je odložišče dokaj pametna zadeva, saj se pri lepljenju ne kopirajo le števila ampak tudi formule, ki se poleg tega še ustrezno ažurirajo, tako da če se v kakšni celici vrednost spremeni, se tudi rezultat ustrezno preračuna. Poleg tega lahko del tabele prilepimo tudi recimo v dokument urejevalnika besedil, kjer se bo pojavil kot tabela.

Na podoben način lahko v odložišče kopiramo tudi slike. Če recimo na internetu najdemo kakšno zanimivo sliko, lahko v brskalniku kliknemo na njej, izberemo kopiranje, nato pa jo prilepimo v recimo kak program za urejanje slik, urejevalnik besedil, program za izdelavo predstavitev ali v kak drug program, ki zna sprejeti slike. Če imamo sliko odprto v urejevalniku slik, lahko na primer z orodjem za izbiro izberemo del slike, ga z ukazom za kopiranje prenesemo v odložišče in nato prilepimo v nov sliko ali v kak drug program, recimo predstavitev v PowerPointu ali Impressu.

Pri kopiranju slik povejmo še nekaj. Če želimo v kak dokument vstaviti zaslonsko sliko torej sliko tega, kar vidimo na zaslonu, lahko pritisnemo tipko PrintScreen (PrtScn) in zaslonska slika se bo shranila v odložišče. Iz njega jo nato z ukazom lepljenja lahko prenesemo v ustrezen program. Tipka PrintScreen bo zajela cel zaslon, če pa pritisnemo Alt+PrintScreen pa se bo zajelo le aktivno okno.

S pomočjo odložišča je podatke mogoče prenašati med različnimi programi. Tako je mogoče prenašati besedilo iz urejevalnika besedil v elektronsko preglednico, urejevalnik vektorskih slik, skratka vse programe, ki na tak ali drugačen način sprejemajo besedilo. Tudi elektronske preglednice je mogoče prenašati v druge programe, recimo urejevalnike besedil, kjer se prikažejo kot tabele. Enako velja tudi za druge elemente – če jih program, v katerega zadevo kopiramo pozna, je postopek izvedljiv.

Datoteke

Funkcija kopiranja/izrezovanja in lepljenja pa ni omejena le na vsebino dokumentov ampak je mogoča tudi na dokumentih oziroma datotekah samih. Če na primer zaženete Moj računalnik, Raziskovalec ali kakršen koli program za delo z datotekami lahko v njem z njimi delate enako kot z besedilom, celicami v Excelu, slikami in drugimi elementi. Če na primer izberete eno ali več datotek in pritisnete Ctrl+C ali izberete kopiranje z miško, se nato postavite v ciljno mapo in tam izberete lepljenje, se bo datoteka prekopirala na ciljno mesto. Vsekakor lažje in bolj priročno od vleke datotek z miško, posebej če je ciljna mapa nekam »zakopana«. Delo z datotekami deluje tudi med različnimi programi. Če na primer po elektronski pošti dobite kakšno datoteko, ki bi so jo radi shranili na določeno mesto, lahko to datoteko v sporočilu označite, jo kopirate, nato pa v Raziskovalcu prilepite na želeno mesto. Če gre za več datotek je takšna metoda daleč najhitrejša.

Omejitve

Seveda pa odložišče ni vsemogočno. Nekaj omejitev le ima. Zapisali smo, da na primer v Beležnico ne moremo prilepiti besedila tako, da bi to ohranilo obliko, saj Beležnica oblikovanja sploh ne pozna. Podobno je na primer s formularji, ki jih izpolnjujemo na spletnih straneh. Nekateri programi bodo imeli tudi težave s kopiranjem tabel iz Excela ali Calca, saj se lahko zgodi, da bodo prekopirale le številke, ne pa tudi formul. Če na primer iz Excela kopiramo v Google Dokumente ali obratno se lahko zgodi da rezultat ne bo vedno enak, saj Excel vsebuje nekatere značilnosti, ki jih Google Docs ne pozna in obratno. Omejitev odložišča je v tudi tem, da se vsebina izbriše, če ugasnemo računalnik. Če torej nekega dela ne končamo in bi radi nadaljevali naslednji dan, si sistem ne bo zapomnil, kaj ima v odložišču, razen če pustimo računalnik vključen.

Največja omejitev odložišča pa je ta, da lahko vsebuje le en element hkrati. Ko izberete kopiranje ali izrezovanje, se izbrani element postavi v odložišče in prepiše tistega, ki je bil v njem do tedaj. In ker v okolju Windows nimamo orodja, s katerim bi lahko videli, kaj se nahaja v odložišču in ker se prepisovanje izvede brez opozorila, da se bo dosedanja vsebina prepisala se lahko zgodi, da izgubimo nekaj, kar smo hoteli nekam prilepiti a smo pozabili.

Alternative

Rešitev za takšne težave so različni programi, največkrat imenovani upravljalniki odložišča (clipboard manager). Gre za programe, ki odpravljajo nekatere nerodnosti, ki jih Microsoft ni uspel, recimo pomnjenje le enega elementa.

En tak urejevalnik vsebuje Microsoft Office, vanj pa je mogoče shraniti do 24 elementov. Najdemo ga tako, da na opravilnem traku Osnovno v razdelku Odložišče kliknemo v desnem spodnjem kotu in s tem odpremo urejevalnik. Če sedaj vanj prekopiramo kak del besedila, se bo to dodalo obstoječemu. Na želeno mesto ga prilepimo tako, da preprosto kliknemo na ustreznem elementu. A ta Microsoftov upravljalnik ima nekaj težav. Prva je ta, da moramo za to, da ga dobimo, kupiti celoten Office, druga pa ta, da deluje le znotraj tega Office in ne na primer z OpenOffice/LibreOffice, Google Docs ali čem drugim. Zato je njegova uporabnost dokaj omejena. Obstajajo pa še drugi upravljalniki. Ti delujejo z vsemi programi, nudijo pa tudi nekatere funkcionalnosti, ki jih osnovno odložišče ne. Če malce pobrskamo po spletu ugotovimo, da je takšnih programov ogromno, enega od njih, Clipboard History, smo opisali tudi v septembrski številki Mojega mikra.

In kaj nudijo tovrstni programi? Načeloma vsi naslavljajo slabe lastnosti originala. Ena najočitnejši je res ta, da si zapomni le en element, vendar je ta programsko dokaj preprosto rešljiva. Večja težava je ergonomija odložišča. Pod tem mislimo način, na katerega delamo z njim. Ker gre za nevidno stvar, jo je najprej potrebno narediti vidno, nato pa postaviti nekam, kjer ne bo motila, a bo vseeno dovolj nazorna in pregledna, da bo preprosta za uporabo. To, da je v odložišču več elementov hkrati nujno pomeni, da ga moramo na nek način prikazati, saj mora uporabnik videti, kaj je notri in imeti možnost izbire tega, kar naj se iz njega prenese. V osnovnem odložišču te težave ni, saj je notri le en element in nimam kaj izbirati.

Programerji so se zadeve lotili na najrazličnejše načine in bili pri tem bolj ali manj uspešni. Nekateri programi prikazujejo vsebino odložišča ves čas, drugi jo prikažejo ob določeni kombinaciji tipk ali gesti z miško, nekateri omogočajo spreminjanje vsebine, skratka rešitev in funkcij je veliko. V kak spletni iskalnik vpišite geslo »clipboard manager« in se sprehodite po rezultatih. Da vam bo lažje, pa lahko poiščete programčke, ki smo jih na uredništvu že preizkusili in so kar uporabni. Mednje sodijo omenjeni Clipboard History, pa M8 Free Multi Clipboard, Free Clipboard Viewer, ClipX, Easy Clip in še kak bi se našel. V opisih boste videli, kaj nudijo in če se vam zdi, da je stvar uporabna, jo preizkusite, V večini primerov gre za brezplačen programe, tako da vaš žep ne bo trpel, če program ne bo delal tako, kot obeta glede na opis.