Glede kakovosti svojega življenja bo odločil vsak posameznik sam. Vendar si je treba svoj skopo odmerjen čas nekako znati urediti, to pa najlažje naredite s pomočjo koledarjev in planerjev. V spletu imamo na tem področju tri glavne igralce − Google, Yahoo in Microsoft. Vsak od treh ponuja poleg spletnega poštnega nabiralnika še kopico zanimivih in manj zanimivih spletnih servisov, ki jih lahko s pridom izkoriščate. Med njimi so tudi koledarji.

OSNOVE: BREZ VELIKE ZNANOSTI

Pri koledarjih ni pričakovati kakšne velike znanosti. Vsi imajo predvidene datume, tedne, leta in ure. Prikaz pri vseh treh tekmecih je precej podoben. Pri Yahoojevem in Googlovem koledarju boste recimo na prvi pogled precej lažje našli vnesene stvari. Microsoft je enostavno pozabil urediti celovit prikaz, tako da vam prikaže samo aktivne in uporabne dogodke. Pri teh se boste morali precej potruditi, da tudi kaj najdete. Pri Yahooju se pregled imenuje Event List, pri Googlu pa Agenda.

Kot rečeno, znajo vsi prikazati koledar z vsemi podatki v dnevnem, tedenskem in mesečnem prikazu. Letnega Google sploh nima (ima štiritedenskega), pri drugih dveh pa je neuporaben za kaj drugega kot za hitro premikanje med posameznimi meseci in dnevi. Zakaj? Pomislite na svoj mobilni telefon. Moj recimo v koledarju vsaj odebeli tisti dan, ko je tam kaj zabeleženo. Verjetno tudi vaš. Tile servisi, ki naj bi bili veliko uporabnejši, pa tega ne znajo. Sicer je mesečni pregled verjetno tisto glavno. Težava se pojavi, ko imate veliko dnevnih dogodkov, a premalo pregleda nad njimi in je treba preklopiti na tedenski ali dnevni. Kjer pa potem dobite natančen vpogled dnevno dogajanje.

Pri dnevnem pogledu Microsoft recimo ne zna takoj prikazati samo delovne ure. Druga dva se lepo postavita na, recimo, 8:00 in od tam vidite naslednje ure. Seveda se lahko premikate gor dol. Delovni urnik je seveda nastavljiv pri vseh. Microsoftov koledar, če tako določite, pokaže samo ure od do, druge pa ostanejo skrite.

LIŠP

Barvitost ne igra ključnega pomena, dokler ne ugotovimo, da imajo domači uporabniki včasih le raje stvari, kjer pridejo do izraza tudi barve. Microsoft je tu v ospredju, saj je s svojim servisom precej barvno nališpan. Tekmeca uporabljata svoje tradicionalne barve. Kar ni nujno napačno, kajti če je zelo malo grafičnih elementov, sta tudi nalaganje in prikazovanje hitrejša. Glede tega bo vsak uporabnik odločil sam. Na srečo nič ne stane imeti vse tri. Čeprav potem niti več ne veste, za kaj za vraga že porabljate katerega.

»KAJ DOGAJA?«

Kar pa je poleg videza servisa pomembno, je seveda tisto, zaradi česa so koledarji postali mali digitalni rokovniki – dodajanje in beleženje dogodkov. Pri Microsoftovem servisu Live je to rešeno precej na pisarniški način. Vse postorite s klikom na ikono za dodajanje dogodka. Potem se prestavite v novo okno, kjer dodatno vpisujete bolj ali manj pomembne zadeve. Žal kakšnega hitrega dodajanja ni. Desni gumb na koledarju tudi ne deluje. Boste rekli. to je tako ali tako splet in tega ne ponuja nihče, saj to ni aplikacija. Motite se. Poglejmo Google. Ta obvlada klik na dnevni koledar, kjer z miško označite ure in pred vami se brez zamenjave lokacije strani pojavi prijazno pogovorno okno v obliki balončka, kamor vpišete podatke. Resda čisto osnovne, pa vendar za hitro delo nadvse dobrodošlo. Za kakšne konkretne dopise pa se je treba preseliti v novo okno. Tudi pri Yahooju to ne deluje. Imajo pa na skoraj vsaki strani možnost hitrega dodajanja dogodkov. Stvar je malce zamudna, ker je treba prek menijev izbrati dan mesec, leto in uro.

Kako pa je s podrobnim dodajanjem? Začnimo pri Googlu. Ta ima najskromneje odmerjena polja za dodajanje dogodkov. V osnovi vse temelji na postavkah kdo kaj, kdaj, kje, opis ter seveda datum in ura. Označite lahko, ali gre za celodnevni dogodek in ali se ta ponavlja. Med ponavljajočimi se dogodki imate spet zelo zvezane roke, saj razen privzetih (dan, teden, delovni teden, mesec, leto) kaj več ne morete označiti in prilagoditi. Google ima tudi dodatne možnosti, in sicer kako naj boste obveščeni o dogodku (prek zaslonskega ali poštnega sporočila), a pri obvestilih imate spet zvezane roke glede časovnega okvira. Pri pojavljajočih se zaslonih morate imeti spletno aplikacijo pomanjšano v orodni vrstici, sicer tega ne boste deležni. Pri povabilih ni nič drugače. Vpisati morate poštni naslov, ki mu bo vaše sporočilo posredovano. Seveda lahko izbirate tudi med stiki iz svojega adresarja.

Boljše je pri Microsoftu. Osnovna polja so enaka, a se pri koledarju ni treba ročno premikati, pač pa datum izberete na manjšem koledarju. Ponavljajoči se dogodki so bolj »žalostni«, na voljo so le kot dan, teden, mesec ali leto. Od Microsofta bi pričakovali kaj več. Poglejte si samo, kaj vse se da nastaviti pri Outlooku. No ja, saj vem, da ni to ravno visoko donosna aplikacija, pa vendar. Kaže, da znanje ni problem, problem je volja. No, Microsoftov koledar vam poleg poštnega sporočila lahko pošlje obvestilo v denimo sporočilni sistem MSN. Kar je malce prijazneje. Enako so urejena povabila na sestanek, le morate klikniti še na nov gum (ali pa to naredite že prej), da dodate osebe, ki jih želite povabiti.

Yahoo, čeprav je najstarejši med njimi, to zna najboljše. Ponuja vse, kar znata tekmeca, in še več. Pri povabilu vam zna prikazati tudi pomanjšan koledar, kjer vidite, kdaj ste zasedeni. Ponavljanje dogodkov je izvedeno brezhibno. Tudi tako daleč so šli, da lahko izberete, kdaj je konec določenega dogodka, recimo po desetih ponovitvah. Tudi sporočila lahko prejmete prek Yahoo sporočilnega sistema, poštnega naslova ali prek mobilnega telefona. Najbrž ni treba poudarjati, da je slednja storitev plačljiva. Ponujata ju tudi druga dva, vendar ne tv osnovi, pač pa šele po prijavi. Za vsako poslano povabilo morate vnesti še kodo in sistem preveri, ali res to želite. Tako vsaj ne prihaja do zlorab sistema.

Problem pri teh sporočilih je spet, kako so vidna v koledarju. Pri Microsoftu in Googlu imate razločevalni simbol (glavice), da takoj veste, da je to povabilo. Pri Yahooju pa je označeno tudi, koliko teh povabil je bilo zavrnjeno, koliko jih še čaka na odgovor in koliko jih je potrjenih. Seveda se to ne vidi pri niti enem od tekmecev v mesečnem pregledu, pač pa šele v tedenskem ali dnevnem. Pri Microsoftu oziroma Googlu boste morali za več informacij poseči v drobovje sporočila.

Precej podobno je s sporočili, ki jih dobite prek pošte. Verjetno ni treba razlagati, da se sistemi med sabo ne marajo, zato niti pri enem ne dobite potrditvene informacije neposredno v svoj koledar. Šli so celo tako daleč, da so se mi nekatera sporočila med prejemanjem izgubljala. Pa nisem mogel ugotovoti, kaj je bil temu vzrok. Nobeden se ni znal tudi namestiti ali še sodelovati z mojim osebnim urejevalnikom. Se pa zelo lepo ujamejo − sami s sabo, čeprav bi si želel kakšno informacijo več pri takojšnjem vpogledu v dogodke.

UPORABLJATI ALI NE?
Kot ste lahko razbrali, so spletni koledarji dokaj dober nadomestek domačih. Vsi ponujajo več ali manj vse. Vendar za njihovo uporabo ni toliko pomembno to, kako dober je koledar, pač pa se uporabniki odločamo tudi glede na velikost diskovnega prostora poštnega nabiralnika in druge dejavnike. Pri nobenem od opisanih servisov ne boste razočarani, a tudi ne navdušeni, če že uporabljate katerega od pisarniških koledarjev. Ti namreč zmorejo še marsikaj drugega. Vendar verjamem, da se stvari tudi tukaj spreminjajo.

MED ZASEBNOSTJO IN JAVNOSTJO

Vse tri storitve tudi omogočajo, da daste svoj koledar na vpogled vesoljni javnosti oziroma določite pri tem omejitve.

Google omogoča skrivanje zasebnih obvestil. Vpogled lahko daste na voljo le določenim osebam oziroma določite, kaj lahko ta oseba s koledarjem počne.

Microsoft ima za odtenek boljšo rešitev. Poleg izmenjave koledarja z znanimi osebami imate tudi tu možnost, da daste na vpogled vse svoje dogodke, pri čemer to storite prek posebne spletne strani. Tukaj pa lahko določite poljubnim osebam poljubna dejanja. Microsoft ima za izmenjavo poseben vmesnik, uporabniku prijaznejši vmesnik. Vsaj približno vam pri teh stvareh že mora biti, jasno kaj delate. Microsoft tudi omogoča urejanje vseh koledarjev, do katerih imate dostop, z enega mesta.

Yahoo je tu nekje na sredini. Koledar lahko objavite vnaprej določeni strani. Ogledate si lahko tudi vse druge, ki so vam to možnost dali, le da morate poznati njihovo uporabniško ime. Sicer pa je vse drugo enako kot pri Googlu.

ISKANJE

Ker so vsi ti servisi pod okriljem dobrih iskalnikov, bi človek pričakoval, da prav tako dobro obvladajo interno iskanje. Pri Yahooju in Googlu je res tako, Microsoft pa je tukaj porazen. Pri Yahooju v osnovi iščete samo po naslovu, čeprav se da z naprednejšim iskanjem najti besedilo tudi v telesu obvestil. Podobno je pri Googlu, kjer pa so razširili iskanje tudi na javne koledarje. Prav dobro deluje iskanje tudi po elektronskih naslovih kakor tudi filtriranje po datumih. Pri Microsoftu iskanja nisem zasledil. Čeprav sem se trudil, ga nisem našel. Ni me zanimalo tisto v poštnem delu, temveč v koledarju. Nikjer hitrega gumba.

OPRAVILA IN DRUGI DODATKI

Google nima možnosti dodajanja opravil, Yahoo in Microsoft pa to ponujata, pri obeh na enak način. Imajo pa opravila precej manj informacij in možnosti kot dejanski dogodki. Pri opravilih lahko določite datum začetka in konca opravila, obvestilo o stanju in prioriteto.

Pomudimo se še pri nekaj podrobnostih. Microsoft edini ponuja hitre beležke. Te lahko kar hitro urejate, imajo pa le simbolično vrednost, saj namesto da čečkate na kos papirja, to počnete na zaslonu.

Google v primerjavi s tekmecema omogoča dostop do posameznih elementov kar prek hitrih tipk. Težava je, da jih v osnovi ne najdeš opisanih nikjer in se moraš kar sam potruditi, da jih najdeš.

Tudi pri nastavitvah se tekmeci razlikujejo. Vse je precej odvisno od možnosti njihovih krovnih servisov, vendar se določene stvari dajo postoriti.

Tudi tiskate lahko svoje koledarje, za kar je pri vseh kar solidno poskrbljeno.
Samo Microsoftov koledar pozna lokalne praznike glede na geografsko lokacijo. Zato pa nima nobene neposredne povezave z »lastnim« Officeom. Da ne moremo uvoziti ali izvoziti koledarja iz Officea pa je že malo smešno. Yahoo zna recimo uvoziti in izvoziti vse iz Outlooka in Palm Desktopa. Omogoča tudi shranjevanje oziroma sinhronizacijo s temi programi. Yahoo ne pozna naših praznikov, tako da jih ne morete uvoziti. Prav tako ne pozna naših mest in vremena v njih. Ne pozna niti slovenščine, ki bi si jo lahko nastavili kot pogovorni jezik s servisom. Microsoft, kot še marsikje, slovenščino pozna. Čeprav Google ponuja možnost prikaza koledarja v slovenščini, očitno tega še niso uredili. Google zna uvoziti podatke iz Outlooka in programa iCal. No, roko na srce, s pomočjo CSV-ja bi verjetno to postorili še s kakšnim drugim programom. To, da zna Google delati z iPhonom, me sploh ne gane, saj ga ne morem preizkusiti. Pa tudi na svetu je veliko uporabnejših telefonov.

Kot ste lahko razbrali, so spletni koledarji dokaj dober nadomestek domačih. Vsi ponujajo več ali manj vse. Vendar za njihovo uporabo ni toliko pomembno to, kako dober je koledar, pač pa se uporabniki odločamo tudi glede na velikost diskovnega prostora poštnega nabiralnika in druge dejavnike. Pri nobenem od opisanih servisov ne boste razočarani, a tudi ne navdušeni, če že uporabljate katerega od pisarniških koledarjev. Ti namreč zmorejo še marsikaj drugega. Vendar verjamem, da se stvari tudi tukaj spreminjajo.

Objavljeno: Moj mikro December 2007 | Aleš Farkaš