Ljudje s(m)o vedno bolj zasvojeni s spletno prisotnostjo. Nenehno brskamo, »emailamo«, »chatamo«, »facebookamo«, »twittamo«, sodelujemo v različnih forumih, klepetalnicah, spletnih igrah, navideznih prostorih in še kje. Ta navidezni svet se vse bolj vtihotaplja v naše vsakdanje življenje. Celo do te mere, da nekateri izgubijo percepcijo prave stvarnosti in živijo nekje vmes med navideznim in realnim. Pretiravam? Pa si poglejmo nekaj dogodkov na to temo, ki so precej zgovorni.

SMRTONOSNE IGRE

Na Kitajskem je bila po nekaterih informacijah deklica, ki je z vzdevkom »Snowly« sodelovala v spletni igri World of Warcraft. Igra jo je tako prevzela, da jo je igrala cele državne praznike, kar je trajalo nekaj dni, nato pa so jo starši našli mrtvo pred računalnikom. Njeni spletni prijatelji so povedali, da se je nekaj dni pred smrtjo pripravljala na dokaj težaven del igre (boj s princem Black Dragon) in da je bila precej utrujena, kar pa je ni odvrnilo od igranja. Ko so njeni spletni prijatelji izvedeli za njeno smrt, so priredili velik spletni pogreb, kitajska vlada pa zaradi tega incidenta razmišlja o tem, da bi igranje tovrstnih spletnih iger omejila na tri ure naenkrat.

A ta dogodek ni edini. Enako se je zgodilo še enemu igralcu, katerega vzdevek je bil »Thereafter«, ki ga je doletela podobna usoda, le da je o njem manj informacij. Podobno se je leta 2007 zgodilo v Južni Koreji, kjer je umrl 28-letni moški, potem ko je v nekem cyber cafeju v mestu Taegu igral spletno igro Starcraft več kot 50 ur. Obdukcija je pokazala, da je moškemu odpovedalo srce zaradi izčrpanosti. Policija je ugotovila tudi, da je moški pred kratkim izgubil službo, saj je večkrat manjkal. Razlog – igre.

KLEČANJE DO TROMBOZE

Pretiravanje pa k sreči vedno ne pomeni smrti. Vse več primerov je, ko zdravniki ugotavljajo, da imajo že otroci nekatere bolezni, ki so značilne za odrasle. Te bolezni so večinoma povezane s pomanjkanjem gibanja. Pri tem ne govorimo le o debelosti, povišanem krvnem tlaku, govorimo tudi o stvareh, kot je na primer tromboza globokih ven. Zaradi nje so morali v ZDA v bolnišnico sprejeti še ne 14-letnega Dominica Patricka, ki je cel dan preklečal pred računalniško igrico, kar je povzročilo, da mu je krvni strdek zaprl veno v nogi. V njej ga je na začetku le zbadalo, nato pa je noga otekla, in ker je bilo stanje vse slabše, ga je oče odpeljal v bolnišnico, kjer so mu diagnosticirali trombozo globokih ven.

NI DOBRO BITI PREDOBER

Da lahko gre pri spletnih igrah zares, dokazuje dogodek, ki se je odvijal v Braziliji. Tam je tolpa, ki se je imenovala »La firma«, ugrabila fanta, ki je bil eden najboljših igralcev spletne igre Gunbound. Njihov namen je bil priti do njegovega računa v igri in ga prodati. Gunbound je precej priljubljena spletna igra, ki jo je razvilo korejsko podjetje Softnyx. Igra ne omogoča izmenjave računov, se pa ti računi prodajajo na »črnem« trgu za vrednosti, ki dosegajo tudi 2500 USD in več. Po navedbah agencije Xinhua naj bi tolpa kar nekaj časa poskušala ukrasti račun tega igralca, a jim nikakor ni uspelo. Zato so uporabili neposrednejši prijem – prek dekleta, ki je z njim flirtalo prek spleta, so ga zvabili v internetni cafe v Sao Paulu. Dekleta tam seveda ni bilo, zato pa so fanta pričakali s pištolo in ga prisilili, da jim je izdal prijavne informacije. Takoj, ko so jih dobili, so zadevo poskusili za 8000 USD prodati prek spleta, a jih je policija izsledila in zaprla.

UBOJ ZARADI ČAROBNEGA MEČA

Igra Legends of Mir 3 je bila dokaj priljubljena tam leta 2005. V igri sta se sprla dva Kitajca – Qiu Chengwei in Zhu Chaoyuan. Prvi je drugega zabodel, kar je ta za okoli 550 evrov prodal »zmajski meč«, ki mu ga je ta le posodil. Gospod Chengwei je o kraji sicer obvestil policijo, a mu ta ni mogla pomagati, ker po njihovih besedah ni šlo za pravo lastnino. In ko ni našel pravice pri oblasteh, jo je vzel v svoje roke in Zhu Chaoyuana zabodel do smrti. In je tudi sam bil pogojno obsojen na smrt.

OBSOJEN ZA KRAJO NAVIDEZNEGA POHIŠTVA

Da je spletna lastnina lahko enako mamljiva kot realna, je dokazal 17-letni Nizozemec, ki je iz hotela Habbo odnesel za 5900 USD pohištva. Habbo je igra oziroma skupnost, podobna Second Life, ki mesečno pritegne okoli 6 milijonov uporabnikov iz več kot 30 držav. V igri igralci prilagajajo svojo okolico tako, da jim je kar najbolj všeč. Zadeva je dokaj resna, saj med igralci kroži kar veliko pravega denarja. Kakor koli že, najstnik je bil baje ljubosumen na nekatere igralce, ki so imeli lepšo sobo kot on, s prevaro prišel v njihove hotelske sobe in jim pokradel navidezno pohištvo, ki so ga ti skrbno zbirali in seveda kupovali. To pohištvo je nato skril v svoji sobi in sobah petih pomagačev, ki so mu stali ob strani pri tem spletnem zločinu. Kakor koli že, ujela ga je prava policija in ga obtožila vloma in hekerstva. Zanimivo.

LASTNO TELO ZA VIRTUALNI DENAR

Nekateri spletne igre jemljejo tako resno, da so za napredovanje pripravljeni narediti marsikaj. Neka ženska je na primer za 5000 zlatnikov v igri World of Warcraft ponudila kar svoje telo. Ker si je strašno želela kupiti »Epic Flying Mount«, pošast, ki jo igralec zajaha, manjkalo pa ji je kar precej virtualnega denarja, je vsakomur, moškemu ali ženski, ki bi bil pripravljen plačati to vsoto, obljubila, da jo bo »smel zajahati«. Vsakogar sicer očitno ne bi sprejela, saj je zahtevala fotografijo potencialnih »kupcev«, ker pa so jo igralci zasuli s ponudbami, jim je odgovorila, da je oboje, torej nekaj, kar bo jahala v igri, in nekoga, ki je jahal njo, že dobila in da ponudba ni več na mizi.

IZBRUH PASJE KUGE

Igre pa niso nevarne le v realnem svetu, pač pa se v njih dogaja marsikaj, česar snovalci niso predvideli. V omenjeni World of Warcraft obstaja urok, imenovan Corrupted Blood ali Pokvarjena kri. Z njim lahko igralec okuži vse druge igralce, ki so v neposredni bližini. Pri Blizzardu pa niso računali na to, da je mogoče okužiti tudi hišne ljubljence. Ti majhni prijazneži so nato prenesli bolezen daleč naokoli in okužili vse, ki so jim prišli blizu. Ta virtualna kuga se je razpasla po vseh mogočih strežnikih in »umrlo« je na tisoče igralcev. Zato je Blizzard najprej ustvaril posebne karantenske predele, da je ustavil širjenje bolezni, nato pa je moral izdelati celo »zdravilo«, ki je ozdravilo igralce.

NAVIDEZNO POSILSTVO

Drugi incident, kjer se je zgodilo nekaj, kar nihče ni predvidel, se je zgodil v skupnosti Second Life. Tam so neko belgijsko uporabnico prek tako imenovane »vudu lutke« prisilili v seksualna dejanja. Teoretično velja, da brez pristana uporabnika nihče ne more upravljati z njegovim likom (avatarjem), a prek omenjene metode je mogoče uporabnika, predvsem če sodi med začetnike, prevarati v to, da prepusti nadzor nekomu drugemu. Zadevo so Belgijci vzeli precej resno, saj je javni tožilec od zveznega urada za boj proti računalniškemu kriminalu zahteval, naj gre na Second Life in razišče to »navidezno posilstvo«.

POUČNE IZKUŠNJE IZ SPLETA

A vse le ni tako črno. Obstajajo tudi svetli primeri. Recimo ta, kjer je 12-letni Norvežan Hans Jorgen Olsen rešil življenje svoji sestri in sebi z izkušnjami, ki jih je pridobil ravno v tolikokrat omenjeni igri World of Warcraft. Ko sta se s sestro sprehajala po gozdu, sta naletela na dokaj zlovoljnega severnega jelena. Ko se je ta pognal proti njegovi sestri, se je Hans Jorgen spomnil strategije pritegovanja pozornosti, ki se jo je naučil v World of Warcraft, saj je »tehniko« uporabljal takrat, ko je bilo treba pritegniti pozornost sovražnika in tako obvarovati slabše oborožene člane ekipe. Ko je pritegnil pozornost gromozanske živeli in se je ta usmerila proti njemu, sestra pa stekla na varno, je uporabil drugo taktiko iz omenjene igre – naredil se je mrtvega. Žival je prišla blizu, si ga ogledala in izgubila interes ter odšla nazaj v gozd.

KAM TO VODI

Ob vsem tem se seveda sprašujemo, kam vse skupaj vodi. Bo tehnologija dosegla to, da sčasoma ne bomo več znali ločiti med virtualno in dejansko stvarnostjo? Se bosta ta svetova res tako pomešala? Očitno se bosta, če na primer že zdaj policija preiskuje navidezne rope, umore in posilstva. Si lahko zamislite, da v igrici ukradete nekomu virtualno pečeno piško, čez kako uro pa se vam na pravih vratih pojavi prava policija? In da lahko greste za kaj takega celo v zapor? Kaj če bo nekdo na primer najprej igral strelsko igro in pobijal sovražnike, nato pa se spozabil in kaj podobnega naredil v kakšnem Third Life ali čem podobnem? Bo šel v pravi zapor ali le navideznega? Če je bil tisti Nizozemec obtožen kraje navideznega pohištva, se upravičeno sprašujemo, kje je meja med navidezno in stvarno lastnino? Je navidezna lastnina tudi stvarna? Ali še bolje – kje bo, čez na primer deset let, meja med navideznim in dejanskim življenjem? Bomo imeli dve življenji ali eno samo zmešnjavo navideznega in realnega? Bo realno še sploh realno? Naj na to odgovorijo računalniški guruji in »evangelisti«, jaz nisem dovolj pameten. Vem pa, da bom raje šel s prijateljem na pivo kot pa nekomu navideznemu poskusil ukrasti navidezno bodalo zato, da bom navideznega tretjega pikal v navidezno tazadnjo.

Moj mikro, September 2009 | Zoran Banovič |