Fotogalerija Windows Live, kot se s celotnim imenom imenuje program za upravljanje s fotografijami, je programček, ki dobro ponazarja to, kar bi Microsoft z Windows Live, v končni fazi pa tudi z Office 365 rad dosegel - povezavo spleta in namizja. Fotogalerija namreč ni le program, s katerim lahko upravljamo našo zbirko fotografij in nad njimi izvajamo tudi nekatere osnovne oblikovalske operacije, pač pa je hkrati orodje, s katerim je mogoče te fotografije tudi objavljati. Pa lepo po vrsti. Najprej si oglejmo, kaj je s programom sploh mogoče početi.

Ob zagonu bo Fotogalerija pregledala običajna mesta na trdem disku, kamor se navadno shranjujejo fotografije, in izdelala se bo knjižnica. Če imate fotografije v mapah, kot so Moje slike, Javne slike ali kaj podobnega, se bo vsebina teh map samodejno dodala v zbirko. Če želite fotografije dodajati ročno, je to mogoče tako, da jih iz Raziskovalca preprosto prenesete v okno programa, v katerem pred tem po potrebi izdelate posebno mapo. Če v računalnik uvažate fotografije iz fotoaparata, telefona ali česa podobnega, lahko to naredite neposredno iz programa. Pri tem je malce čudno to, da na našem testu nikakor nismo mogli uvoziti fotografij iz telefona, ki ga poganja Windows Phone 7. Program ga je sicer, potem ko smo zaprli Zune, prepoznal, a je v nadaljevanju vedno javil napako. Zanimivo. Kakor koli že, ko fotografije enkrat uvozimo v program, lahko z njimi počnemo marsikaj. Vseh funkcij ne bomo opisovali, ker jih je na eni strani veliko, na drugi strani pa so dokaj intuitivne in dobro razložene, zato bomo predstavili samo nekatere bolj zanimive.

Povezava s spletno storitvijo Live se kaže v kar veliko funkcijah. Ena od teh je na primer označevanje ljudi. Na fotografiji lahko označimo znane ljudi, nekako podobno, kot to delamo na Facebooku. Pri tem nam je v veliko pomoč tudi adresar, ki ga imamo v Hotmailu, saj Fotogalerija, v primeru da se vanjo prijavimo z geslom LiveID, pri označevanju ponudi kar seznam stikov, s katerega lahko izberemo želeno osebno. Druga možnost, povezana s spletom, je dodajanje izbranih fotografij v SkyDrive. Če na primer v seznamu fotografij označimo fotografije, ki bi jih radi objavili, in nato pritisnemo gumb SkyDrive, se bo prikazalo pogovorno okno, kjer lahko naši zbirki damo ime, določimo, kdo jo lahko vidi, izberemo velikost in sprožimo nalaganje. Ko je to končano, se v SkyDrivu v rubriki fotografij pojavi naša zbirka. Podobno je mogoče fotografije objaviti tudi na Facebooku, Flickrju, YouTubu ali v skupinah Windows Live, prek dodatnih vtičnikov pa še na več kot desetih drugih storitvah. Poleg tega je mogoče fotografije poslati prek elektronske pošte ali pa jih s pomočjo Live Writerja vključiti v spletni dnevnik (blog). Dokaj zanimive so tudi funkcije urejanja, in ko jih enkrat preizkusite, vidite, da zadeva ni od muh.

Podobno zanimiv je program Windows Live Movie Maker, o katerem smo v Mojem mikru že precej pisali. Gre za program za videomontažo, ki je izredno preprost za uporabo, hkrati pa tako zmogljiv, da bo zadovoljil pravzaprav vse domače uporabnike, pa tudi s čim bolj zahtevnim se z njim lahko spopademo. Kako program deluje, ne bomo posebej pisali, saj lahko o tem preberete v preteklih številkah revije in na naši spletni strani www.mojmikro.si, povejmo le, da omogoča uvažanje vseh mogočih videoposnetkov, njihovo osnovno obdelavo, montažo, pri kateri je mogoče dodajati različne prehode, učinke in animacije. Bolj se bomo posvetili povezavi programa s spletom. Tudi tu najdemo enak način objavljanja kot v Fotogaleriji. Tudi tu se lahko prijavimo z LiveID, nato pa izdelke objavimo v SkyDrivu, na YouTubu, Flickrju ali Facebooku, prek posebnih vtičnikov, ki jih lahko namestimo, pa sta na voljo še Mediashare in SmugMug. Poleg tega pa je mogoče film shraniti v najrazličnejših formatih in velikostih glede na to, kje bi ga radi predvajali. Ni odveč omeniti niti tega, da je program eno redkih brezplačnih orodij, ki omogoča uvažanje in preoblikovanje filmskih datotek, posnetih v HD-velikosti. Če ste kdaj hoteli kak podoben film pretvoriti iz enega formata v drugega, veste, kaj mislimo.

Tretji program, ki ga bomo omenili, je Windows Live Mesh. Program je namenjen sinhronizaciji podatkov med več računalniki oziroma napravami, ki lahko dostopajo do SkyDriva. Uporaba je zelo preprosta - določimo mape v računalniku, ki naj se sinhronizirajo, in program bo vse, kar je v teh mapah, prekopiral v SkyDrive, v drugih napravah pa potem taiste podatke snel, da bodo tudi v njih. Poleg teh podatkov lahko program sinhronizira tudi zaznamke oziroma priljubljene iz Internet Explorerja, kar pa je še bolj zanimivo - sinhronizira lahko tudi sloge, predloge, osebne slovarje in e-poštne podpise iz Microsoftovega Officea. Na ta način imamo lahko na vseh računalnikih, ki so povezani v mrežo Live Mesh, enake podatke, kar je lahko zelo koristno.

Sodba

Ko začnemo storitve Windows Live Essentials enkrat uporabljati, vidimo, da gre za izredno simpatične in uporabne zadeve, ki jih Microsoft nekako ni znal na priljuden način predstaviti ljudem. Mogoče je drobljenje storitev in dodajanje z vseh mogočih strani naredilo svoje, še bolj pa preteklost, ko je Microsoft v operacijski sistem vključeval nekatere tovrstne programe, ki pa so bili večkrat na meji uporabnosti. Kdo je na primer uporabljal Windows snemalnik, če pa je ta lahko posnel le zelo kratek zvočni posnetek? Kakor koli že, s stvarjo se je prav zabavno poigrati. Glede na to, da gre za popolnoma brezplačne storitve, ki od uporabnika ne zahtevajo nič drugega kot to, da odpre svoj račun LiveID, je vse skupaj precej zanimivo. Posebej Fotogalerija, o kateri ni kaj veliko govora, vas bo verjetno navdušila, saj je manj konfuzna od na primer Picase, nudi pa pravzaprav vsaj enako. Zakaj tudi uporabljati recimo Dropbox ali podobne storitve, če pa je tu SkyDrive. Že res, da je prvi nekoliko bolj prijazen, a SkyDrive zato ponuja več brezplačnega prostora, hitrost pa tudi ni vse.