Boreskopska kamera na pet metrov dolgem kablu, ki je hkrati še odporna proti vodi in namenjena pregledovanju vodovodne napeljave, vas bo na Amazonu stala 26 dolarjev oziroma približno 20 evrov (http://tinyurl.com/ccahy9z). Ni ravno strošek, katerega bi dvakrat premislili oziroma bi se sploh trudili iskati cenejšo alternativo. Kljub temu pa lahko boreskop naredite tudi sami. Ne bo vodoodporen, ne tako ozek, boste pa porabili staro spletno kamero, ki vam morda neuporabljena leži nekje v predalu. Bele LED-diode pa tudi ni težko najti.
Kako majhen bo vaš boreskop, je odvisno od kamere, ki ste se jo odločili razdreti in uporabiti. Bolj ko je ozka in majhna ploščica z elektroniko, bolje je. Ni pa vedno enostavno razdreti spletne kamere, saj so te postale cenene in posledično kompaktno narejene, morda imajo dele ohišja med seboj zalepljene oziroma kako drugače med seboj spojene (s plastičnimi zaskočkami). Če ste še tako previdni, pri razdiranju skoraj vedno bolj ali manj poškodujete plastično ohišje. Pa nič ne de. Saj je vseeno. Če ste se odločili v boreskop predelati spletno kamero, potem lahko njeno ohišje tudi uničite. Ker boste boreskop uporabljali za kukanje v temačne kotičke, mora imeti na koncu »luč«. Če kamera nima svetlobnega izvora, nekje (v kakšni stari, ne več uporabljani napravi) najdite belo LED-diodo. To lahko zacinite na USB-kabel kamere (rdeča žica je 5 V, črna pa običajno zemlja). Če ima »svetilka« svoj lastni kabel, kar pomeni, da bo pač zasedla še en USB-vtičnik prenosnika, jo lahko izključite, ko ni potrebna, v prvem primeru pa tega ne moremo tako preprosto narediti. Je pa pametno narediti čim bolj svetel izvor svetlobe, še toliko bolj, če boste s svojim boreskopom pregledovali zelo temačne prostore (na primer cev dimnika). USB-svetilka, ki smo jo sami uporabili zaradi njene kovinske cevi, ki daje togost napravi, je občutno premalo močna.
Spletno kamero razdirajte previdno, da ne poškodujete elektronike. A šele ko jo boste razdrli, boste lahko ocenili, kaj lahko z njo naredite oziroma kakšne oblike in velikosti bo vaša glava boreskopa. Pazite na ploski kabel, s katerim je del s tipalom in objektivom (modul s kamero) pritrjen na elektroniko. Občutljiv je, lahko se zlomi; ko se to zgodi, lahko vse vržete le še proč. Prav tako pazite na morebitna stikala, ki so na elektroniki kamere (na primer stikalo za vklop kamere). V našem primeru sta dve stikali, tisto, ki vklopi kamero, smo preprosto prelepili, kot tudi ploski bakreni trak, s katerim je ozemljen modul s kamero. Splača se vam izdelati zaščitni tulec, v katerem bosta elektronika in izvor svetlobe, saj bo občutljiva elektronika tako manj na udaru, ko boste svoj boreskop potiskali v luknje in špranje. Ker je USB-kabel kamere premalo tog, ga lahko utrdite z debelejšo žico, a ne spet preveč debelo in trdo, da se bo naprava lahko prilagajala cevi, v katero jo boste potiskali. Kako dolg bo vaš boreskop, je seveda odvisno od vsega tega, dvomimo pa, da res potrebujete daljšega od enega metra.
Boreskop, kot je naš, naredite v največ pol ure. Uporabljati ga morate previdno, saj ga nismo kaj dosti zaščitili. Le z izolirnim trakom. Dela pa vseeno. Potrebujete le še preprost program, ki prikaže sliko kamere na zaslonu. Če ga morda nimate, WebcamViewer V1.0 se je čisto spodobno obnesel.
Moj mikro, Maj Junij 2013 | Jan Kosmač |
