Bolj kot potrošniki so bili prepovedi sijalk z žarilnimi nitkami veseli izdelovalci sijalk. Izdelovalcev »žarnic« je bilo veliko, cene pa tako nizke, da je bilo z njimi težko zaslužiti. Varčne sijalke, še bolj pa sijalke LED so neprimerno dražje, zaslužek izdelovalca pa višji. Tudi zato, ker je teh manj. Evropsko pravilo je bila voda na njihov mlin, toliko bolj, ker tudi varčne sijalke »pregorevajo« in jih je treba menjati. Najhitreje odpovedo halogenske sijalke, nato slabe varčne sijalke, zdi pa se nam, da so še najbolj obstojne sijalke z diodami LED.
LED-sijalke so se pojavile skoraj sočasno z varčnimi, vendar zaradi nižje svetilnosti (in visoke cene) niso bile primerne za glavno osvetlitev. Tehnologija je napredovala, uveljavila se je v vozilih, in ker pada tudi cena, postajajo dosegljive tudi domačim uporabnikom. Vendar je, podobno kot pri varčnih žarnicah, kjer smo se prvič srečali s »temperaturo« svetlobe, tudi pri njih pomembno, da izberemo takšne, ki nam najbolj ustrezajo. Kakšna naj bo temperatura svetlobe, je odvisno od uporabnika. Prebivalcem severnejših držav Evrope bolj ustrezna »toplejša« svetloba, prebivalcem južnejših pa nekoliko hladnejša. Izjeme potrjujejo pravilo. Temperatura svetlobe je označena na škatli, v kateri je sijalka, meri se v stopinjah kelvina. Posebneži so tako imenovane RGB LED-sijalke, pri katerih lahko temperaturo in tudi barvo svetlobe po mili volji spreminjamo. Prek lastnega sistema, povezanega v domače omrežje (tinyurl.com/l2pr87a), ali daljinskega upravljalnika. So pa tovrstne sijalke še nekoliko dražje in si težko privoščimo, da bi jih imeli prav povsod.
Tudi pri sijalkah LED se srečujemo z enakimi težavami, kot smo se pred leti, ki smo morali na vrat na nos zamenjati žarnice z varčnimi sijalkami. Tega nam tokrat vsaj nihče ne vsiljuje, je pravzaprav naša odločitev. Poleg problema s svetlobo nas pri varčnih sijalkah moti, da ne začnejo takoj na polno svetiti. Sijalke LED s tem nimajo težav, takoj zasijejo s polno svetilnostjo. Obljubljali so, da varčne sijalke zdržijo dlje, izkazalo pa se je, da včasih pregorijo prej, kot so pregorele običajne žarnice. Podobno velja tudi za halogenske žarnice. Vzrok za odpovedi je v kakovosti izdelave, to pa je pri sijalkah LED še bolj izrazito. Nakup dražje in kakovostnejše sijalke LED se izplača, saj preverjeno zdrži nekaj let. Tudi po petih letih še ne izgubi svetilnosti. Slabše sijalke pa … da poenostavimo: kolikor denarja, toliko muzike. Če se odpovedi redno ponavljajo na enem električnem priključku ali v eni sobi, drugod pa ne, potem se izplača preveriti električno napeljavo, saj se vzrok za okvare lahko skriva tam.
Zakaj bi menjali? Vprašanje je na mestu. Z varčnimi sijalkami smo zadostili zahtevam po nižji porabi energije za osvetlitev. Pri vseh sijalkah se srečamo z istim problemom, neodvisno od tehnologije. Kupec želi, da sijalka sveti čim dlje, izdelovalec pa, da pregori v doglednem času in jo je kupec prisiljen zamenjati. Angleška potrošniška organizacija je preizkusila 46 tipov sijalk LED, ugotovitve pa so daleč od tega, da bi bile zanemarljive. Četrtina jih ni dosegla obljubljene dobe delovanja 15 tisoč ur, veliko prej so pregorele tudi nekatere sijalke, za katere je izdelovalec obljubljal dobo delovanja 25 tisoč ur. Večina pa je delovala 6 tisoč ur, kot zapovedujejo nova evropska pravila. Skok na glavo in menjava vseh varčnih sijalk s sijalkami LED se ne izplačata. Izplača pa se preveriti ponudbo, ko katera od žarnic odpove in jo moramo tako ali tako zamenjati.
Moj mikro, Maj - Junij 2014 | Jan Kosmač
