A ni čisto tako. Tipkovnica, še posebej če smo nanjo polili kavo ali sok, lahko postane inkubator mikroorganizmov. Težave so toliko izrazitejše, če en računalnik uporablja več uporabnikov. Med grizljanjem nohtov lahko staknemo bolezen, ki jo je ravno prebolel sodelavec. A to vsekakor ni vse. Največja težava je prah. Ta pride v računalnik prek hladilnega sistema. Ta deluje tako, da ventilatorji znotraj računalnika (da, več jih je), vlečejo zrak skozi reže na ohišju in ga prek ventilatorja na napajalniku pihajo nazaj v prostor. In ker je v vsakem prostoru tudi prah, to pomeni, da tudi ta kroži skozi računalnikovo drobovje. In če kroži, se tudi prilepi na notranje dele, posebej na hladilna telesa procesorjev. Ta prah sam po sebi niti ni preveč »nevaren«, težave pa nastopi takrat, ko ga je preveč. V tem primeru hlajenje ne poteka več tako, kot bi moralo. Računalnik najprej postane počasnejši, nato glasnejši (saj morajo ventilatorji zaradi večje temperature bolj delati), v najslabšem primeru pa lahko pride tudi do okvare zaradi kakšnega pregorelega čipa. Zato je občasno odstranjevanje prahu tudi iz notranjosti računalnika še kako pomembno.

KDAJ »GENERALNO« ČIŠČENJE?

Na koliko časa čistiti računalniško opremo, je odvisno od »umazanosti« prostora, v katerem je.

Tip uporabnika ali okoljaPerioda čiščenja
Ne kadi in nima domačih živaliVsakih pet mesecev
Ne kadi, a ima domačo živalVsake štiri mesece
Kadi, a nima domačih živaliVsake tri mesece
Kadi in ima domače živaliVsaka dva meseca
Čisto poslovno okolje Vsakih pet mesecev
Čisto poslovno okolje, a več uporabnikov enega računalnikaVsake tri mesece
Poslovno okolje v tovarniških prostorih ali okolje, kjer je dovoljeno kajenjeVsaka dva meseca
Šolsko okolje – mladostniki Vsake tri mesece
Šolsko okolje – majhni otrociVsak mesec, v nekaterih primerih pa celo tedensko.

Nekatere dele računalnika je preprosto očistiti, druga zahtevajo več truda in predvsem pazljivosti. Zato gremo lepo po vrsti od začetka pa do konca skozi proces, ki sicer traja dobro uro, a po zaključku se računalniška oprema sveti kot nova. S poudarkom na to, česa ne smete storiti, da v evforiji čiščenja ne naredite več škode kot koristi!

ČISTILNI PRIPOMOČKI

V naših trgovinah je moč najti čistilne pripomočke (komplete, robčke, krpice), a vse to običajno že imate med pripomočki za čiščenje doma. Treba je paziti, kaj izbrati. Nekatere dele računalnika je moč čistiti zgolj na način in s pripomočki, ki jih predpiše proizvajalec, zato je vsaj pred prvim čiščenjem priporočljivo poiskati te napotke v navodilih za uporabo.

Najboljši pripomoček za čiščenje je vata (vatne blazinice in palčke za čiščenje ušes) ali bombažna krpica. Kaj narediti? Doma imate kakšno staro belo majico, ki jo narežete na krpice, pazite le, da se ne para. Kot izhod v sili lahko uporabite tudi papirnate brisače, vendar te niso vedno najprimernejše, še zlasti ne pri čiščenju ploskih zaslonov. Krpo navlažite z mlačno vodo ali s čistilnim alkoholom (močno razredčenim). Druga domača čistila lahko poškodujejo občutljive dele opreme. Za sesanje prahu in manjših delcev je najprimernejši baterijski sesalnik, saj ta ne ustvarja statične elektrike.

PLASTIKA IN KOVINA

Na ohišju računalnika in druge dodatne opreme (tiskalniki, bralniki, zvočniki itd) se nabira prah, hkrati pa je lahko tudi umazano, kar sicer ne vpliva na delovanje naprave, vpliva pa na njen videz. Pri čiščenju ohišja (podarjamo: ne notranjosti naprave) lahko uporabite klasični električni sesalnik in tudi, če gre za trdovratne madeže nekatera gospodinjska čistila. Paziti je treba le, da te ne vsebujejo topil, ki lahko poškodujejo plastične dele ali barvne premaze.

Odprtine za dotok zraka za hlajenje računalnika kar lepijo nase prah.
Izredno fin prah smo našli tudi znotraj napajalnika.

Več pozornosti je treba posvetiti odprtinam za dotok in odtok zraka, ki hladi notranjost računalnika. Na njih se radi nabirajo kosmiči prahu, lasje in drugi večji delci, ki povzročijo, da tok zraka ni tak, kot bi moral biti, kar lahko v skrajnem primeru povzroči pregrevanje računalnika. Če je računalnik v prašnem prostoru (industrijski obrati), je nabiranje prahu toliko intenzivnejše kot v lepi čisti pisarni ali domači hiši. Najlažje je prah iz odprtin odstranite tako, da ga posesate. Le v skrajnem primeru boste morali razdreti računalnik, vzeti ven napajalnik in nato razdreti še slednjega, česar vam ne priporočamo. To naj raje naredi serviser, ki ve, kaj lahko stori in česa ne. Večji delci umazanije lahko povzročijo okvare na lopaticah ventilatorja ali na motorju, ki ga poganja. Večkrat se je že zgodilo, da je bila umazanija v napajalniku razlog za odpoved računalnika.

UMAZANIJA ZNOTRAJ RAČUNALNIKA

Fin prah se nabira tudi znotraj računalnika. Tu lepo vidimo, kako se »lepi« na hladilnik procesorja.

Prah prej ali slej pride tudi v notranjost računalnika, še nevarnejši pa je cigaretni dim, ki lahko povzroči korozijo elektronskih komponent, poleg tega pa deluje kot »lepilo«, s katerim se prah še bolj prijemlje na notranje komponente. Pri odpiranju računalnika morate biti pazljivi, saj to nekateri prodajalci v času trajanja garancije prepovedujejo (zaščitna nalepka). Predvsem je to lahko problem pri izdelkih s triletno garancijo, saj se v tem času v računalniku nabere veliko prahu.

Notranjosti računalnika ne smete čistiti s krpami (vlažni ali suhimi). Najbolje je čiščenje s stisnjenim zrakom, ki pa ni ravno običajni čistilni pripomoček. Će tega nimate je alternativa baterijski sesalnik, nikakor pa ne običajni. Sesalnik lahko »posesa« tudi kak del, ki zaradi čudnih razlogov ni dovolj trdno pritrjen. Zato predlagamo, da sesalno odprtino prekrijete z najlonsko nogavico, ki dopušča odstranitev prahu, ne pa tudi drugih delov. Matične plošče in druga vezja pa raje pustite pri miru. Če se že lotite čiščenja, potem lahko le nežno odstranite prah s čopičem. Pametno je, da se pri tem opravilu tudi ozemljite, da vaša statična elektrika morebiti ne bi poškodovala čedalje občutljivejše čipe.

Nekateri imate doma tudi majhne kompresorje. Z njimi načeloma lahko zelo dobro očistite notranjost računalnika, vendar morate biti pri tem zelo pazljivi. Predvsem pri ventilatorjih. Nikakor ne usmerjajte stisnjenega zraka neposredno na lopatice tako, da bi se te zaradi tega vrtele. S tem lahko poškodujete ventilator in ta ne bo več dobro deloval ali pa bo začel spuščati čudne zvoke. Če že čistite s kompresorjem, potem z roko pridržite lopatice, da se ne bodo vrtele. Če tistih na napajalniku ne dosežete, si pomagajte z zobotrebcem ali s čim podobnim.

NA POMOČ PRIDE POMIVALNI STROJ

Če boste odstranili tipke, tipkovnico najprej fotografirajte, da boste potem znali tipke vrniti na pravo mesto.

Običajno sta najvidnejše umazani tipkovnica in miška, še zlasti če sta v svetlih barvah,. Umazanija med tipkami lahko povzroči slabše delovanje (zatikanje) tipk, da ne govorimo o občutku, ko sedete za takšno tipkovnico, in dejstvu, da se na tipkovnici zadržujejo različne bakterije, ki povzročajo bolezni. Načeloma lahko za čiščenje tipk uporabite čistila, ki jih imate doma. Seveda ne ravno Varekine ali kakšne podobne zadevščine za uničevanje zadrtih madežev. Najpriporočljivejša je vlažna bombažna krpica. Čeprav je večina tipkovnic zaščitena pred vdorom tekočine do elektronike, vseeno predlagamo pazljivost. V škaf z vodo je ravno ni treba potopiti. Imamo pa praktičen nasvet: tipkovnico najprej fotografirajte in nato odstranite vsako posamezno tipko. Dajte jih v pomivalni stroj in zaženite program, kjer temperatura ne preseže 30 stopinj Celzija. Ko stroj opravi svoje, namestite tipke nazaj, pri tem pa si pomagajte s prej posneto fotografijo. Paziti je treba le na nalepke za šumnike, če ti na tipke niso natisnjeni, kajti v pomivalnem stroju bodo zagotovo odstopile. Druge dele tipkovnice obrišite s krpico (lahko je tudi navlažena) in posesajte oziroma s stisnjenim zrakom izpihajte večje delce.

Zgodba zase je, če po pomoti na tipkovnico zlijete tekočino. Ker ta lahko uniči tipkovnico (če seveda ni zaščitena pred tekočino), je priporočljivo takoj ugasiti računalnik ter obrniti tipkovnico tako, da lahko izlita tekočina iz nje odteče. V takem položaju tipkovnico dobro pretresite in jo pustiti na miru vsaj eno noč, da se tekočina, ki iz nje ni iztekla, posuši. Sledi čiščenje tipkovnice, še zlasti če smo polili kavo ali sok.

Če tipkovnico uporablja več uporabnikov (šole so že tak primer) je priporočljivo v rednih presledkih očistiti (dezinficirati) površino tipk. Dezinfekcijsko sredstvo ali alkohol nanesite na krpico (nikakor pa tega ne brizgajte neposredno na tipke) in nato obrišite vsako tipko posebej. Podobno velja tudi za miško, ki jo v celoti obrišemo. Postopek je potreben zato, da preprečimo morebitne okužbe z nalezljivimi boleznimi.

Kako umazana lahko postane miška, zgovorno kaže ta slika. Miška ni bila očiščena nekaj mesecev.

Čistiti je treba tudi miške, optične nekaj manj, tiste s koleščkom pa pogosto. Prah, ki se nabere v notranjosti, vpliva na njeno delovanje, zato jo morate odpreti in počistiti notranjost ležišča za kolešček. Predvsem bodite pozorni na majhne valje, na katerih se umazanija nabira v plasteh. Ker so valji gibljivi in ker je umazanija na njih sprijeta, je edini način, da umazanijo odstranite, s praskanjem z nohtom. Na enak način, torej s vlažno krpo očistite tudi ohišja naprav. Če so madeži odpornejši, uporabite kakšno ne preveč aktivno čistilo za čiščenje posode.

KAKO ČISTITI PRENOSNI RAČUNALNIK?

Prenosni računalnik je zaradi narave uporabe magnet za umazanijo. Neprestano se ga med prenašanjem dotikamo, tudi z ne preveč čistimi rokami, in tudi v uporabljamo ga v ne vedno najčistejšem okolju. Po drugi strani pa je prenosnik zaradi kompaktne sestave veliko težje razdreti in popolnoma očistiti. Pravila, katere čistilne pripomočke uporabiti, so podobna kot pri čiščenju namiznih računalnikov! Pred začetkom čiščenja priporočamo, da prenosni računalnik izključite iz izvora električne energije, kar pomeni, da morate iz njega odstraniti tudi baterijo.

Ohišje prenosnika, v kar ne sodita zaslon in tipkovnica, čistimo z vlažno bombažno krpico. Uporaba gospodinjskih čistil ni priporočljiva, če se spopadate z izredno trdoživim madežem, vam priporočamo uporabo čistilnega alkohola. Posebej bodite pozorni na odprtine na ohišju, prek katerih v prenosnik doteka ali odteka zrak. Te se rade zamašijo ne zgolj z delci prahu, temveč tudi z večjimi delci, kot so lasje. Če so odprtine preveč »zamašene«, je hlajenje slabše, kar se v nekaterih skrajnih primerih lahko pokaže tudi v samodejnem ugašanju in ponovnem zagonu prenosnika. Zaradi omejene velikosti prenosnikov so majhne oziroma optimalno velike tudi odprtine, ne tako kot pri namiznih računalnikih, kjer so te večje, kot je morda potrebno. Že najmanjša sprememba toka zraka ima lahko negativne posledice. Odprtine očistite s suho krpico, ali še bolje tako, da umazanijo preprosto posesate. Nekateri predlagajo tudi uporabo stisnjenega zraka, vendar lahko ta poškoduje lopatice ventilatorja (če curek stisnjenega zraka povzroči, da se ventilator zavrti z večjo hitrostjo, kot je za ventilator priporočljivo).

S sesalnikom ali s curkom stisnjenega zraka očistite tipkovnico. Posameznih tipk tipkovnice prenosnika pri večini modelov ne morete preprosto odstraniti, tako kot to lahko naredite pri običajni tipkovnici. S sesanjem ali izpihovanjem odstranite delce umazanije, ki so med in pod tipkami. Površino tipk pa obrišete z vlažno bombažno krpico brez trdih vlaken. Če je prenosnik opremljen s sledilno ploščico (touchpad), obrišite tudi to, saj umazana ni tako občutljiva, kot bi morala biti. Ker je večina prenosnikov temne barve, s prostim očesom težko vidite, ali je tipkovnica ali sledilna plošča umazana. Po drugi strani je tudi jasno, da se obeh dotikamo z rokami, kar pomeni, da sta po določenem času zelo verjetno umazani. Redno čiščenje vsaj teh dveh elementov je najmanj priporočljivo.

Čiščenje zaslona prenosnika je enako čiščenju ploskih zaslonov (glej prejšnji članek), kar pomeni, da moramo biti pri tem opravilu še posebej pozorni. Najbolje je, če zaslon očistite s suho mehko bombažno krpico, če pa to ne gre, jo navlažite s čistilnim alkoholom ali uporabite vlažilne robčke za čiščenje ploskih zaslonov, ki jih dobite v vsaki malce bolj založeni tehnični trgovini.

V skrajnem primeru, ko smo imeli prenosi računalnik v resnično prašnem okolju, se lahko delci prahu »zavlečejo« tudi v njegovo notranjost. Razdiranja prenosnika vam ne priporočamo, običajno tega tudi sami ne morete storiti, če nimate pravega orodja,. Preverite, kaj vam v tem primeru priporočajo navodila za uporabo, in če sami ne morete storiti želenega, odnesite prenosnik v računalniški servis.

PAZITE NA OBČUTLJIVE MONITORJE

Na monitorju polnem pack težko kaj vidimo – velja za klasiko kot tudi za LCD-monitorje.

Vsi monitorji, tako klasični kot ploski, so raj za prstne odtise in drobne kapljice sline – ja, tudi to se dogaja, čeprav nanj ne »pljuvamo«. Zaradi statične elektrike monitorji s katodno cevjo vežejo na svojo površino delce prahu. To lahko vidimo tudi na televizorju, ko je ta na prvi pogled čist, ko pa zaslon obrišemo s krpico, ta popolnoma počrni. Zaslon klasičnega monitorja lahko očistite z nežno krpico (takšna, da ne poškoduje površine stekla), pri čemer lahko uporabite vsako komercialno čistilo za steklo. Obstajajo tudi posebna čistila za monitorje, a ta so, verjemite nam, veliko dražja kot tista, kupljena v nakupovalnih središčih.

Plasti prahu in madeži posušene sline ali prstnih odtisov na površini zaslona vplivajo, da njegova slika ni več tako jasna, kot bi morala biti. Tudi če je položaj monitorja pravilen in so takšne tudi njegove nastavitve (glej članek v majski številki Mojega mikra), lahko umazan monitor v skrajnem primeru škoduje zdravju. Spominjamo se primera, ko je bila slika na televizorju motna, ne dovolj svetla, barve pa so bile zatemnjene. Najbrž vam je jasno, da branje motnih črk ni ravno priporočljivo za zdravje oči. Vse se je popravilo, ko smo televizor pobrisali z vlažno krpico, ki je bila v trenutku čisto črna – pa čeprav na prvi pogled nismo zaznali, da je na zaslonu toliko prahu. Isto velja tudi za monitorje, bolj za tiste s katodno cevjo, čeprav na prah niso imuni niti ploski monitorji. Več kot je prahu na zaslonu, slabše je to za oči, ki se veliko bolj napenjajo, kot je priporočljivo.

Pazljivejši boste morali biti pri čiščenju ploskih monitorjev. Prvo pravilo, ki se ga je treba držati, je, da na zaslon nikoli ne brizgajte tekočine, druga pa, da ne uporabljajte papirnatih brisač, saj te, sliši se banalno, lahko poškodujejo (opraskajo) občutljivo površino ploskega zaslona. Če z mehko bombažno suho krpico ne odstranite vseh madežev, jo lahko le malce navlažite s čistilnim alkoholom. Zaslon nato obrišete še s suho krpico. Čistilni alkohol uporabljajo tudi proizvajalci ploskih monitorjev, da jih očistijo, preden jih pošljejo v trgovine.

CD-PLOŠČE JE TREBA BRISATI

Če je CD-ju oziroma DVD-ju veliko madežev, to ni dobro, kajti lahko pride do napak pri branju.

Prah lahko prodre tudi v notranjost optičnih pogonov, kar povzroči, da ti ne delujejo več brez napak (pri branju in pisanju). Čiščenje optičnih pogonov opravimo le s čistilno kaseto, saj fizično ne moremo drugače poseči v njegovo notranjost. Do napak pri delovanju pogonov pa lahko pride tudi zaradi madežev na samih ploščah. Če nič drugega, zaradi prijemanja z golimi rokami, zaradi česar na ploščah mrgoli prstnih odtisov. Čiščenje teh pa je preprostejše, običajno je dovolj brisanje s suho bombažno krpico, če pa to ni dovolj, jo lahko navlažite z vodo ali alkoholom. Zanimivo je naslednje: vedno brišite pravokotno na smer sledi, na kateri so podatki. Ta poteka spiralno od sredine plošče navzven. Brišemo torej od znotraj plošče navzven, ne pa spiralno, saj lahko brisanje v smeri sledi povzroči majhne praske – te pa lahko v skrajnem primeru povzročijo napake pri branju.

KAJ PA DRUGA OPREMA?

Vsake toliko časa je treba očistiti tudi ostalo računalniško opremo, pri čemer gre v večini primerov za čiščenje njene zunanjosti – ohišja in ne drobovja. Tega se lotimo na enak način, kot smo očistili ohišje računalnika. Izjeme so bralniki (skenerji) in delno v nekaterih primerih tiskalnikih. Pri bralnikih je pomembno, da je steklena površina, na katero položimo objekt skeniranja, vedno čista, saj se lahko potencialni madeži ali prstni odtisi poznajo na rezultatu zajema (sliki). Ker gre za steklo, ga čistimo kot vsako drugo stekleno površino – še najbolje je s čistilnim alkoholom.

Več pazljivosti zahteva čiščenje tiskalniških glav brizgalnih tiskalnikov, če se te »zapacajo« z zasušenim barvilom. Če le lahko, naj vam to naredijo v servisu, saj je uničenje glav drag šport. Samo z vlažno krpico verjetno ne bomo mogli očistiti glav, potrebna bosta alkohol in nežno brisanje. Kaj pa laserski tiskalniki? Prah in pa raztresen prah barvil, lahko zapacata izpis, zato je tega treba s sesalnikom ali stisnjenim zrakom odstraniti. Predvsem pa vedno preverite v navodilih za uporabo, katera čistilna sredstva je dovoljeno uporabiti in katere dele določene naprave lahko čistite!


Napotki – da se ne bi kaj pokvarilo
Pri čiščenju računalniške opreme se morate držati nekaterih osnovnih napotkov, katerih namen je preprečiti morebitno okvaro. Torej. »Računalnika nikoli ne vrzite v pralni stroj in ne poženite programa za prekuhavanje belega perila. Zagotovo ne bo več deloval. Prav tako ne drgnite zaslona monitorja z žično krtačo, kadar želite odstraniti kak še posebej trdoživ madež z vašim DNK-jem«. Pa ne mislite, da kak zagrizen uporabnik računalnikov nima takšnih ali vsaj podobnih idej? Šalo na stran. Naslednjih napotkov pa se le držite, predvsem pa v bližini računalnika ne kadite, ne pijte in ne jejte.

Brizganje čistilnih tekočin na računalniško opremo vam odsvetujemo, pri nekaterih delih celo prepovedujemo. Če je tekočina pri čiščenju dela računalniške opreme potrebna oziroma dovoljena, to najprej nanesite na krpo, s to pa nato previdno obrišite umazanijo. Najbolje je, da namesto »detergentov« uporabite le mlačno vodo (ali pa močno razredčeno čistilo ali alkohol), in še to v tako majhnih količinah, da je krpica le vlažna, nikakor pa ne prepojena z njo. Nekatere čistilne tekočine lahko poškodujejo ohišje ali, kar je v novejših časih še posebej aktualno, površino ploskih zaslonov. Biti moramo še posebej previdni in preveriti, kaj dovoljuje proizvajalec. V navodilih za uporabo običajno zelo natančno piše, kaj lahko uporabite in kaj ne!

Umazanijo okoli delovne površine, na kateri je računalnik, na ohišju računalnika ali tipkovnice lahko odstranite s sesalnikom. Nikoli pa sesalnika (vsaj tistega za sesanje prostorov) ne uporabljajte za čiščenje notranjosti računalnika, saj lahko statična elektrika, ki jo ustvari, poškoduje elektroniko. Notranjost računalnika lahko »posesate« le z baterijskim sesalnikom. Nekateri predlagajo izpihovanje umazanije z napravami za stiskanje zraka (če je ta med napravami domače delavnice). Pri tem je treba paziti na moč curka zraka, ki ne sme biti premočan, da ne uniči sestavnih delov. Zanimiv je še napotek za čiščenje ventilatorjev, predvsem majhnih, ki so običajno vdelani v prenosne računalnike. Pri izpihovanju se ventilator ne sme prehitro zavrteti, zato ga držite oziroma nekako blokirajte, kajti pretirano vrtenje lahko povzroči okvare lopatic. Tak ventilator nato nezadostno hladi, kar se lahko izrazi kot slabše delovanje računalnika ali celo kot okvara. Pri čiščenju s stisnjenim zrakom je treba paziti tudi na to, da curek zraka ni preveč vlažen – vlaga lahko poškoduje elektroniko.

Računalnik ali njegove dele morate pred začetkom čiščenja obvezno izključiti iz električnega omrežja in iztakniti vse kable. Posebno previdni moramo biti, ko čistimo sestavne dela računalnika, kot so njegove kartice ali matična plošča. V kolikor postanejo vlažni ali mokri to lahko potem, ko računalnik ponovno priključite v električno omrežje in zaženete, povzroči kratek stik in posledično uničenje računalnika.

Povzeto po članku iz leta 2006 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |