Da omenjene storitve ne delujejo po vsem svetu, so krivi lastniki pravic digitalne glasbe, filmov in serij, ki ponudnikom pretočnega videa oziroma glasbe tega ne dovolijo. Razlog je enak tistemu, ki preprečuje, da bi na Hrvaškem poleti gledali na mobilni napravi televizijske programe, ki jih imate naročene. Vendar lahko tudi na Hrvaškem ali kjer koli drugje uporabljate omenjene aplikacije, če uporabite trik. Napravo prek storitve navideznega zasebnega omrežja (VPN) povežete v slovensko omrežje. Vse omenjene storitve namreč preprečujejo uporabo v nedovoljenih državah na enak način. Storitev pogleda IP-naslov uporabnika, in če je bil naslov dodeljen državi na »črnem« seznamu, vas aplikacija prijazno obvesti, da niste zaželeni. Primer Hrvaške: operaterjev strežnik dobi zahtevo naprave za predvajanje nekega programa, sicer ve, kdo je uporabnik, in tudi da storitev lahko uporablja, vendar hkrati na podlagi IP-naslova tudi, da je njegova naprava, verjetno pa tudi on, zunaj Slovenije, zato mu prepreči uporabo storitve. Vemo, velika neumnost, a tako morajo operaterji ukrepati, če si ne želijo nakopati jeze lastnikov avtorskih pravic, ti pa hkrati s svojimi zahtevami ne odstopajo niti za milimeter. Če pa uporabnik, ki je še vedno na Hrvaškem, napravo, ki je sicer priključena v hrvaško omrežje, prek VPN-povezave poveže z na primer omrežjem podjetja v Sloveniji, potem je vse v redu. Strežnik operaterja ne dobi IP-naslova naprave, temveč IP-naslov omrežja, prek katerega je ta »prišla« do njega. In ta naslov je v seznamu slovenskih.
Enak način uporabimo, da vsaj nekatere tuje glasbene in filmske storitve delujejo tudi v Sloveniji. Zadeva je popolnoma legalna, če zanemarimo kršitev avtorskih pravic, med katerimi je zapisano, v katerih delih sveta in pod kakšnimi pogoji so vsebine na voljo. Vendar to ni problem uporabnika, temveč ponudnika storitve. Prav nič nelegalne niso niti storitve navideznih zasebnih omrežij (VPN). Kdor koli se lahko na primer naroči in plačuje takšno storitev, ki deluje v ZDA, torej kdor prek nje pride do ameriških spletnih strani, je zanje ameriški uporabnik, saj storitev vidi »ameriški« IP-naslov. Slovenski uporabnik, ki se ameriški storitvi predstavlja kot Američan, tako ne počne ničesar nezakonitega, še zlasti če za gledanje filmov ali poslušanje glasbe dejansko plača.
Ni pa to edini način, na katerega storitve preverjajo svoje uporabnike. Drugi so bolj zemeljski. Povedati morate svoj naslov, na katerega vam pošljejo pismo s kodo, nekatere plačljive storitve pa sprejemajo le plačilne kartice, ki so jih izdale banke iz držav, v katerih storitev deluje. Teh storitev ne morete prelisičiti, a na srečo, večina najbolj zanimive, vsaj omogočajo spremljanje brezplačne storitve. Kot zanimivost: trik z VPN-povezavo ni zanimiv le za uporabnike iz držav, kjer storitve niso na voljo, temveč tudi iz držav, kjer so. Znano je na primer, da Britanci, ki imajo na voljo Netflix v svoji državi, raje uporabljajo ameriškega, ker je na voljo več vsebin oziroma so te na voljo prej.
Preverjeno lahko tako postanete ponosni naročnik na storitve Netflix, Hulu in Spotify. Za dostop na osebnem računalniku je metoda precej preprosta, malce teže, vendar vseeno dokaj trivialno je zadevo vzpostaviti na androidnem telefonu, za odtenek bolj zapleteno in tudi dražje pa je celotno domače omrežje »preseliti« na drugo stran Atlantskega oceana in tako zagotoviti, da lahko vse naprave brez dodatnih vtičnikov ali programov, ki ne delujejo vedno in povsod, dostopajo do tujih storitev.
Do storitve Netflix najhitreje pridete prek vtičnika, ki v spletnem brskalniku vzpostavi povezavo VPN oziroma poenostavljeno povedano preusmeri internetni promet tako, da se ne vidi, da izvira iz Slovenije. Med vtičnikoma Hola (hola.org) in Mediahint (mediahint.com) so razlike tako v delovanju kot tudi pri namestitvi. Delujeta v brskalnikih Chrome in Firefox. Mediahint je treba namestiti ročno – vtičnik prenesti na računalnik in ga povleči v brskalnik –, Hola pa se v brskalnik vključi s klikom na ikono. Ko je Mediahint enkrat nameščen, samodejno poskrbi za preusmeritev, ko uporabnik vtipka spletni naslov storitve, denimo www.netflix.com, medtem ko je storitvi Hola treba povedati, da želite na Netflix in vam jo »odblokira«. V ta namen ima spletna stran storitve že pripravljene določene bližnjice. Hola je tudi omejena na štiri ure brezplačne uporabe na dan, medtem ko pri Mediahintu take omejitve nismo zasledili. In prek njega tudi ni težav z ogledom vsebin HD z Netflixa, dokler imate dovolj hitro povezavo v internet. Vsebino lahko gledate tudi na zaslonu televizorja, če računalnik s kablom HDMI povežemo z njim. Kaj pa na pametnem telefonu? Tudi tu uporabimo storitev Hola, le da je v obliki aplikacije. V njej vključimo VPN (odblokiranje) in po želji ali potrebi tudi »pospeševanje« povezave – VPN po navadi deluje prepočasi za pretočni video. Nato s pomočjo aplikacije Hola naložimo aplikacijo za Netflix in jo pretentamo, da smo v ZDA.
Netflix ni zastonj, nanj se je treba naročiti in mesečno naročnino tudi plačevati. Če aplikacija na pametnem telefonu ali spletna stran ne sporočata, da na tej lokaciji storitev ni na voljo, potem je obvoz uspel in lahko se prijavite. Le za poštno številko za vsak primer vnesite kakšno ameriško, slovensko kreditno kartico pa Netflix sprejme brez težav. Prvi mesec uporabe je zastonj, in če storitev odjavite kadar koli v tem času, ne boste plačali ničesar. Sicer pa vam bo upravljavec storitve čez en mesec prvič odtegnil osem dolarjev. Povsem enako je mogoče dostopati do še ene storitve z videovsebinami – Hulu. Pri tej so določene vsebine na voljo zastonj, za ostale pa je treba plačevati naročnino (Hulu plus), vendar to ne gre s slovensko kreditno kartico. A tudi možnost gledanja zastonj vsebin je bolje kot nič.
Že večkrat smo se obregnili ob švedsko glasbeno storitev Spotify. Ena boljših tovrstnih storitev, ki je v Sloveniji očitno še nekaj časa ne bomo deležni. Pri njej je opisani obvod potreben le na začetku, da se prijavimo. Na spletno stran pridemo po enakem postopku, s pomočjo Mediahinta ali Hole. Medtem ko na mobilniku naložimo aplikacijo s pomočjo Hole in nato alternativne trgovine z aplikacijami Aptoide. Ko se enkrat prijavimo v Spotify, VPN-ja ne potrebujemo več, storitev deluje ne glede na lokacijo naprave. Na računalniku v samostojnem programu, na mobilniku pa v aplikaciji. Glasbo lahko poslušamo zastonj, ampak z omejitvami. Na računalniku poslušanje občasno prekine »radijski« oglas, ves čas pa se tudi prikazujejo oglasi v pasicah spodaj ali ob strani. Na telefonu pa je mogoče poslušanje samo v naključnem načinu (shuffle), posamezne pesmi ne moremo izbrati in tudi ničesar naložiti na telefon, če ne plačamo naročnine. Česar pa ne moremo brez tuje kreditne kartice ali navidezne kreditne kartice entropay (www.entropay.com) in tujega računa za plačilno storitev PayPal. Enako je pri storitvi Hulu. Glasbeni radio Pandora je prav tako mogoče poslušati zastonj (z oglasi), se nam pa zdi Spotify bolj atraktivna storitev.
Kaj pa, če želimo do teh storitev dostopati z vseh naprav, tudi s tistih, za katere Hola ni na voljo (iPhone, iPad) ali ne deluje? Lahko se odločimo za plačljiv VPN, kot je Unblock us (www.unblock-us.com). Za pet dolarjev na mesec dobimo dostop do hitre navidezne povezave, ki jo lahko vzpostavimo na skoraj vsaki napravi, od telefonov in tablic do računalnikov in igralnih konzol.
Z opisano metodo pa ni na voljo vse. Do Googlovih vsebin v trgovini Play ni mogoče priti drugače kot s tujim uporabniškim računom in plačilno kartico, »lokacija« ne pomaga. Spotify, Pandora in Hulu brez težav delujejo v brezplačni različici, za plačljivo so potrebni še obvodi s plačilnimi karticami. Netflix je od vseh še najbolj prijazen. Kaže pa vsa ta zgodba na to, da če je interes, se tudi načini najdejo. Ko lastniki Applovih naprav niso mogli kupovati glasbe, so iskali darilne bone ali so prosili prijatelje v Ameriki, naj jim tam odprejo račun. Vse skupaj je tudi do neke mere neumno. Če je interes, zakaj potem lastniki avtorskih vsebin na tak neumen način še vedno pogojujejo, kje bo kaj delovalo in kje ne. Tudi zdaj smo poiskali obvoz, ki pa bo potreben le, dokler opisane storitve ne bodo na voljo tudi v Sloveniji.
Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja | Matjaž Ropret, Delo
