Na poslovnem področju se je to že zgodilo: danes leta in leta uspešno poslujejo ljudje, ki se v živo niso videli niti enkrat. Povprečen otrok zvečer ne pride več domov bos, umazan, srečen in lačen, temveč dneve preživlja pred monitorjem, kjer ima odprtih na ducate pogovornih oken storitev Gmail, MSN, Yahoo, Facebook, Twitter, vmes pa najde še čas za pošiljanje SMS-sporočil in pisanje po forumih. Organizirano druženje v živo velja le za forume, kjer se zbirajo ljubitelji raznih konjičkov, a niti to ni pravilo. Sodobna tehnologija resnično zbližuje ljudi, a tako, da se družijo neosebno.

Pristopimo zadevi z drugačne začetne točke. Hostli so se v nekaj desetletjih svojega obstoja izkazali za odlično zamisel, toliko bolj, ker danes niso namenjeni le mladim, temveč vsem, ki so mladi po srcu. Poceni nočitev z zajtrkom tako rekoč po vsem svetu. Ni boljšega. A tako kot »pravi« hoteli imajo tudi hostli slabo lastnost: ne omogočajo stika z domačini. Čeprav je hostel bolj sproščena oblika bivanja, kjer hitro navežete stike s somišljeniki, pa so slednji navadno »le« popotniki, tako kot vi.

TUDI E-PROŠNJA ODPIRA VRATA

Tako je na prelomu tisočletja razmišljal mladi Američan Casey Fenton, ki je potovati začel zaradi strtega srca, sprva zato, da se zamoti, nato pa so ga neskončne lepote sveta tako prevzele, da ni znal nehati. Klasična zgodba odvisnosti od potovanj. Ker ga je motilo, da mora vsakič znova navezati stike z domačini na ulici, se je odločil, da bo za izlet na Islandijo vnaprej poprosil nekaj oseb, da bi mu dale streho na glavo in mu naklonile nekaj časa za druženje. V spletu je našel nekaj e-naslovov posameznikov, napisal prošnje in jih poslal. Prejel ni niti enega odgovora. Ker se ni hotel vdati, je na spletni strani islandske univerze izbrskal okoli 1500 elektronskih naslovov študentov. Vsem je poslal prošnjo za bivanje, a jo poosebil z njihovimi imeni. V enem dnevu je dobil sto pozitivnih odgovorov. Nenadoma je imel obratno težavo: Pri kom ostati? Medtem ko je razmišljal o tej dilemi, je ugotovil, da je to edini način, na kakršnega še hoče potovati. Ker je svetovno gospodarstvo takrat ravno razdejala katastrofa dotcom, je kot programerju s preveč dela in premalo denarja tak način potovanja prišel ravno pravi čas.

SPLETNA STRAN ZA ISKANJE PRENOČIŠČ

Ker je podjetnega duha, je kar na avtobusih, z notesnikom na kolenih, programiral spletno stran, ki bi omogočala drugim poiskati prenočišče na tak način. Ko je še za 1200 dolarjev dokupil podatkovno zbirko z imeni treh milijonov mest po svetu in jo povezal s svojo kodo, je nastala beta različica danes že slovite spletne strani couchsurfing.com.

Za kaj gre? Zasnova je preprosta. Želite potovati, a pri tem izkusiti pristno življenje domačinov? Če imate dovolj hotelov z nočitvami in večerjami in si želite aktivnih počitnic, potem je najbolje navezati stik s prebivalca mesta, ki vas mika. Na tej spletni strani z nekaj kliki najdete želeno mesto, nato pa se sprehodite skozi profile tistih prebivalcev, ki ponujajo kavč, posteljo ali samo tla. Če menite, da je oseba vredna zaupanja in da živi na primerni lokaciji, jo pobarate in upate na najboljše. V najslabšem primeru odgovora ne bo, v najboljšem pa vas bodo pričakovali na izbran datum.

V DRUŽBI »KUL« LJUDI

Prednost takšnega druženja je v prvi vrsti vsekakor cena, toda le na prvi pogled. Ker ste gost v tuji hiši, ste seveda v podrejenem položaju, nekako tako kot štopar v avtomobilu. Če vam to ne sede, tega raje niti ne poskušajte. Sicer pa je lepo prinesti kakšen dar (po možnosti predmet, značilen za vašo državo/kulturo) in domačine večkrat povabiti na pijačo ali jim morda skuhati tipično slovensko hrano, v zameno pa vam bodo poleg postelje pokazali svoje mesto, državo in vas spravili v lokalno družbo ter dali nasvete za naprej. Ob tem se lahko spletejo dolgoletna prijateljstva. Dobra lastnost te spletne strani je, da se nanjo navadno prijavljajo le »kul« ljudje.

DOBER GLAS SEŽE V …

Seveda je takšno zagotovilo premalo, še zlasti če se odločite tudi sami ponuditi posteljo. Ker niste obvezni sprejeti vsakega prosilca, se nimate česa bati, saj razen imena ni treba podati drugih vaših podatkov. Naslov, telefonsko številko in podobno lahko zadržite zase. Več ko potujete tako ali več gostov, kot jih sprejmete, bolj bodo o vas pisali drugi uporabniki ter vas pohvalili ali okregali. Tako lahko osebo, ki ima nekaj komentarjev, spoznate veliko bolje in vam odžene morebitne strahove. Tu so še drugi načini razvrščanja uporabnikov, tako da je zaščitnih mehanizmov več kot dovolj. To seveda ne pomeni, da so 100-odstotno učinkoviti. To je le vaš zdrav razum, zato se odločajte premišljeno.

IZKUŠNJE GOSTITELJA

Zgoraj podpisana malenkost je couchsurfer že poldrugo leto in v tem času je gostil več turistov kot pa tovrstne usluge uporabljal. Ugotovil je, da ti popotniki niso nujno le študentje, temveč ljudje vseh starosti. Tudi družino je že gostil, ki je bila sestavljena iz Američana, Japonke in njunega enoletnega sinka. Ali pa triglava finska družina sredi 30-ih. Ali pa mlad poročen par iz Italije, oba v celoti tetovirana od vratu navzdol, ki sta že nekajkrat obkrožila svet. Ali pa bolgarske študente praznih žepov, kar pa jih ni ustavilo, da ne bi po svetu potovali na štop in se peljali pač tja, kamor gre voznik, ki jih je pobral. In tako naprej in tako nazaj. Couchsurfing je krog sijajnih ljudi, ki brbotajo od pozitivnega odnosa do življenja, so polni nalezljivega veselja in dobre volje, je pa res, da občasno pridejo obdobja, ko se vam ne da družiti. Takrat prošnje pač mirno zavrnete ali pa ne odgovarjate nanje. Nikjer ne piše, da morate ugoditi vsakomur.

SPLET V ŽIVO

Fenomen couchsurfinga je tisto pravo »spletno« druženje. Ne gre za druženje v spletu, temveč je splet zgolj orodje za spoznavanje v živo, čeprav seveda omogoča tudi neosebno druženje v obliki forumov in raznih skupin, v katerih se zbirajo gostitelji in popotniki s podobnimi željami, slogom življenja ali konjički. Poleg couchsurfinga je vzniknilo še več podobnih spletnih strani, recimo Hospitality Club, a CS je trenutno največji. Celo v majhnem kraju, kjer je moja malenkost odraščala, sem našel kar sedem ponudnikov postelj.

BI STRIGLI OVCE V AVSTRALIJI?

Seveda tovrstna oblika potovanja in spoznavanja ljudi ni edina. Če želite po svetu potovati tako, da za gostitelja delate, on pa vam v zameno nudi prenočišče, hrano in nekaj zaslužka, se splača pogledati na www.wwoof.com. Naj vas opis Organic Farms ne preslepi. Čeprav je sprva videti, da gre za nekakšna prostovoljna dela v vegi hipi komunah, je zasnova v resnici zastavljena širše. Bi radi čez poletje strigli ovce v Avstraliji in pri tem zaslužili? Morda prodajali sladoled v kakšni slaščičarni na enem od japonskih otokov? Delali na kmetiji v Južni Koreji? Ni težav, prijavite se, poiščite delodajalce, jih pobarajte, se dogovorite in odpravite na pot. Jasno, potne stroške krijete sami. Ali pa tudi ne, vse je odvisno od dogovora. Med prej omenjenimi tremi primeri zadnja dva nista iz trte izvita – tja je odšel eden izmed prijateljev.

OSTATI ZA MONITORJEM ALI »TVEGATI«?

Sodeč po medijih zadnjih nekaj let bi lahko hitro zaključili, da je splet zelo nevarno področje. Polno je reklam za programe in tehnologije, ki nas ščitijo, kajti splet vrvi od pedofilov, spolnih manijakov, izkrivljencev vse vrst, psiholoških zverižencev, ki le čakajo, da vam ukradejo identiteto, roparjev, ki vam bodo sneli številko kreditne kartice, če boste z njo prišli v bližino monitorja, čustvenih pokvek, ki vam želijo zlo, da pornografije, ki kvari naša mala sončeca, niti ne govorimo. Nedvomno takšne nevarnosti obstajajo in jih ne gre zanikati ali celo ignorirati, a obstajajo tudi v resničnem življenju. Splet ni kotel, poln iztirjencev in leglo vsega najslabšega, kar človeštvo premore. Spoznavanje v spletu je nekako toliko nevarno kot potovanje po svetu: če si previden in uporabljaš sivo maso med ušesi, je lahko svet (splet) izjemno lep kraj, poln dobrih ljudi. Nedvomno se splača »tvegati« in občasno pogledati onkraj monitorja. Svet vabi.

Moj mikro Junij 2009 | Matej Frece