Še najmanj težav imate uporabniki kompaktnih fotoaparatov, pri katerih prah v notranjost ne more prodreti. Fotoaparat očistimo z mehko bombažno krpico, morda rahlo vlažno, nikakor pa ne s tako, iz katere voda kar kaplja – voda lahko namreč prodre v notranjost in povzroči kratek stik, ki uniči elektroniko. Uporaba čistil ni priporočljiva, saj preveč agresivna lahko poškodujejo plastiko ali gumo, iz katere je narejen, a občasno brez njih ne bo šlo. Če boste redno čistili fotoaparat, jih ne boste potrebovali, saj ne boste dopustili, da bi na njem nastal kak še posebej trdovraten madež. Toda ne mislite, da se kaj podobnega ne more zgoditi. Pred kratkim sem sina peljal na ribolov – na komercialni ribnik, kjer ribe prijemljejo kot nore. Ker je majhen, sem mu pomagal tako, da sem pripel vabo, vrgel trnek v vodo, potegnil, ko je riba prijela, počakal, da jo je privlekel do obale in nato ribo še snel. Pri tem sem imel roke umazane, ne zgolj z ribjo sluzjo, temveč tudi z njeno krvjo. S takimi rokami sem vsake toliko časa naredil še kakšno fotografijo mladega ribiča. Omenjene snovi so, če se zasušijo, težavne za čiščenje, zato je treba fotoaparat očistiti takoj, pa čeprav z lastno majico. Dodatne težave lahko povzročijo neravnine in reže na ohišju fotoaparata, ki so namensko na njem, da je fotoaparat ergonomsko primernejši za držanje. Umazanijo, ki se strdi v teh delih, je kasneje še posebej težko odstraniti.

Snovi, kot so sluz ali kri, ne moremo očisti le z nežnim brisanjem s suho krpico. Potrebno bo nekoliko več truda in najmanj vlažna krpica, s katero večkrat obrišemo umazane dele. Najbolje je, da imamo več takih krpic in nato še eno suho, s katero na koncu dodatno obrišemo fotoaparat. Ker običajno ne vemo natančno, iz kakšnih materialov je izdelano ohišje, je obvezno pred čiščenjem potrebno prebrati navodila za uporabo in se držati napotkov, ki jih za čiščenje priporoča proizvajalec. A tudi če ta dovoli uporabo gospodinjskih čistil (detergent za pomivanje posode), naj bo to močno razredčeno. Vode ali v njej razredčenega čistila ne smemo pršiti neposredno na fotoaparat, lahko pa navlažimo čistilno krpico. A strjene umazanije v režah na tak način ne boste odstranili. Potrebno bo nekaj improviziranja, nežno praskanje s konico nohta ali kakšnega majhnega predmeta (recimo lesen zobotrebec). Pri tem je treba biti izredno pazljiv, da ne naredimo prask. Sicer te ne bodo vplivale na delovanje fotoaparata, bodo pa »zbile« njegovo cene, če ga boste želeli prodati.

LEČE IN OBJEKTIVI

Posebna pozornost velja čiščenju leč. Za čiščenje prednje leče so najboljše posebne krpice (primerne so tudi krpice za brisanje očal) brez trdih vlaken, ki bi lahko poškodovale lečo ali zaščitni sloj. V skrajni sili so primerne tudi bombažne majice ali srajce, seveda ne premočene. Z njimi brišemo lečo toliko časa, da na njej na pogled ni nikakršnih madežev ali delcev prahu. Če improvizirate na terenu, se prepričajte, da majica ali robec, ki ga uporabite, nista umazana. Zgodi se, da tako zgolj dodatno umažete lečo, v skrajni sili celo s kakšno trdovratno umazanijo (še posebej če ste se prej v robec useknili). Doma pa lahko lečo očistite z blago alkoholno raztopino ali z njo navlaženih čistilnih robčkov (oboje dobite v bolje založenih tehničnih trgovinah). Ni odveč takšen robček nositi s seboj kot del fotografske opreme, da lahko po potrebi in na terenu z njim očistite lečo. Podobno velja pri fotoaparatih z izmenljivim objektivom, kjer moramo po potrebi na enak način očistiti tudi zadnjo lečo. Pri tem ni odveč omeniti posebne nevarnosti, ki preti na morju −to je sol. Ta se utegne zažreti v majico in posušiti. In ker gre za kristale, ti pomenijo veliko nevarnost za objektiv oziroma leče. Če s takšno »nasoljeno« majico obrišemo objektiv, ga lahko celo uničimo, saj se bodo na njem pojavile praske, ki jih ne bo mogoče odpraviti.

V nekaterih trgovinah s fotografskim materialom je za nekaj več kot tri tisočake mogoče kupiti čistilni pripomoček Lenspen (lečni svinčnik), ki je primeren tudi za čiščenje LCD-zaslona fotoaparata ali prenosnega računalnika. Na prednjem delu pripomočka je majhna okrogla gobica, katere oblika je prilagojena okrogli obliki leče, saj omogoča preprosto čiščenje njene celotne površine. Ko na primer čistimo lečo s krpico, robne dele dostikrat zanemarimo, saj krpica do njih ne seže (zaradi robov ohišja v katerem je leča). Lenspen uporablja zelo fin grafitni prah, ki skozi gobico »pada« na površino leče, in ko »drgnemo«, pomaga pri odstranjevanju madežev. Prah je tako fin, da pri tem ne poškodujemo površine leče oziroma zaščitnih premazov. Pripomoček je opremljen (na drugi strani) s finim čopičem, s keterim čiščenju »pometemo« grafitni prah s površine leče.

IN NA KONCU ŠE NOTRANJOST

Pri fotoaparatih z izmenljivimi objektivi lahko prah in nečistoče prodrejo v notranjost, kjer umažejo površini zrcala in tipala. Nekateri modeli imajo vdelan sistem čiščenja z ultrazvokom (Olympus E500), ki samodejno odstrani vse prašne delce vsakič, ko aparat vključimo. Pri takih fotoaparatih čiščenje notranjosti ni potrebno. Pri drugih pa čistimo skozi odprtino, ki nastane, ko odstranimo objektiv. V navodilih za uporabo proizvajalci v večini primerov priporočajo »pumpice«, s katerimi spihamo prah s tipala. Ne pihnite v aparat, če ne boste tipala kasneje obrisali, saj tako vanj prodrejo drobne kapljice sline, ki se lahko strdijo na površini tipala, uporaba stisnjenega zraka pa zaradi moči teh naprav zagotovo uniči občutljive elemente. Praviloma lahko s pumpico dosežemo želen rezultat, a včasih se delci prahu prilepijo na tipalo in jih ne moremo odstraniti. V tem primeru je najpreprostejša rešitev sapa (malo dahneš, da navlažiš tipalo) in paličica za čiščenje ušes, seveda vatirana. Lepo obrišeš tipalo in pri tem paziš, da ne puščaš preveč ostankov − ti se ponavadi naberejo v kotu, kjer končaš. Postopek večkrat ponoviš.

V trgovinah s fotomaterialom je za to opravilo mogoče kupiti nekatere pripomočke. Po naših izkušnjah posebne krpice (navlažene z blago alkoholno raztopino) niso najučinkovitejše. Veliko boljši je pripomoček, imenovan senzor brush oziroma čopič iz posebnih vlaken, ki ne poškodujejo tipala – navadni čopiči niso primerni, saj lahko njihova vlakna poškodujejo tipalo in iz čopiča tudi pogosto izpadajo. Recimo, da z omenjenim pripomočkom odpravimo težavo v devetdesetih odstotkih primerov, v preostalih desetih pa bo še vedno potrebno »mokro« čiščenje (sapa). Čiščenje tipala ima še postranske škodljive učinke na naše zdravje, saj negativno deluje na živčni sistem. Kako? Očistiš tipalo, pogledaš in vidiš, da so delci prahu zdaj na drugem koncu, ponoviš in jih vidiš na nasprotnem koncu − in tako v nedogled. Če niste dovolj vztrajni ali pa se vam tega preproste ne da početi, je najbolje, da fotoaparat odnesete na servis, kjer vam ga bodo zelo radi očistili. Le kakšnih deset tisočakov, vas bo to stalo.

Čiščenje fotoaparata je pomembno, pa ne le za to, da je naš fotoaparat čist, temveč zato, ker lahko nečistoče pokvarijo fotografijo. Ni pa pravila (kot pri računalnikih), na koliko časa je čiščenje potrebno. Čistimo ga takrat, ko umazanijo vidimo. Pa čeprav to pomeni, da moramo na primer leče obrisati vsak dan ali celo večkrat na dan. Ni pa odveč sem ter tja tudi dobro očistiti ves fotoaparat, saj nihče ne mara uporabljati umazanega orodja.