Morda ste opazili, da pri določenih iskanjih Googlov spletni iskalnik na desni strani prikaže okvir, v katerem so podatki o zadevi iskanja, na levi strani pa običajen seznam najdenih povezav. Algoritem zazna, da iščete filmskega zvezdnika, politika, film, skupino, v določenih okoljih pa tudi, kje je na voljo najceneje želeni mobilni telefon. Razširimo to nanje, na sistem Android, in Google ve, kdaj se peljete na delo, kdaj ste v nakupovalnem središču, in temu primerno prilagodi svoj iskalnik. Google želi uporabniku dati neposredne odgovore na njegova vprašanja namesto povezav na spletne strani. Storitev je bila Američanom predstavljena pred enim letom, pri nas pa so jo vključili konec lanskega leta.
Kritikom Googla se je stemnilo pred očmi. Baza znanja je lepa lastnost za uporabnika, vendar lahko postane resen problem. Oziroma grožnja stranem, ki uporabnikom ponujajo bazo informacij (na primer Wikipedija). Njihov obisk se bo znižal in lahko postanejo nepotrebne. Ni se jim treba bati, dokler Googlova baza znanja podaja splošno znanje in gola dejstva. Ko bo baza rasla in postajala bolj pametna, pa se lahko pripeti, da ne bo več potrebe po nekaterih trenutno zelo obiskanih straneh. Organsko iskanje namreč postaja manj pomembno. Za uporabnike »odlična« storitev, saj jim prihrani čas, a hkrati katastrofa za lastnike spletnih strani. Kdo jih potrebuje, če Google vse ve? Googlov iskalnik za njih ni več orodje, prek katerega dobijo obiskovalce, temveč neposredna konkurenca.
V Googlovi bazi znanja je več kot 700 milijonov zapisov »stvari«. Ne zgolj gola dejstva o njih, temveč tudi razmerja med njimi. Tako Google oceni, kaj uporabnik, ki je v iskalnik vpisal niz, pravzaprav »sprašuje«. Ker je Googlovo »znanje« močno povezano s tistim, kar na spletu najbolj iščemo, je temu primerno tudi njegovo delovanje. Ker je besedna zveza »Les Miserables« v njegovi bazi znanja močneje povezana s filmom kot na primer s francoskim slovarjem, dobimo v okvirju podatke o filmu namesto prevoda. Če iščete podatke o Tarzanu, pa tako ali tako dobite le podatke o animiranem filmu. Storitev dobro deluje tudi na primeru iskanja glasbenih skupin. Vrne vam osnovne podatke o skupini, pa tudi morebitne nastope v bližini. Priznati morate, da je tako iskanje natančno določene zadeve lahko veliko enostavnejše. Vse do tedaj, dokler vas zanimajo podobne stvari kot večino uporabnikov.
Med rezultati iskanja, ki vam jih Google trenutno vrne, je le manjši delež pridobljen iz njegove baze znanja. To se bo zagotovo spreminjalo, saj je popolnoma jasno, kaj si Google najbolj želi. Zadržati uporabnika čim dlje znotraj strani, okvirja, ki ga nadzira. Američani na Facebooku v povprečju preživijo trinajst odstotkov svojega časa, na Googlu pa le enajst (v ta čas je vključen tudi YouTube). Za Google je še manj razveseljiva analiza mobilnih uporabnikov. 23 odstotkov za Facebook, 13 za Google, v slednji čas pa so vključene vse Googlove mobilne storitve (zemljevidi, Gmail, YouTube, aplikacije …). Facebook in Google pa živita od oglaševanja – čim bolj poosebljenega. Dlje ko je uporabnik znotraj njunih strani, večja je verjetnost, da vidi oglas ali celo nanj klikne. Baza znanja je uporaba tudi bolj subtilno, prek aplikacij (Google Now), ki spremljajo uporabnikovo obnašanje. To je lahko uporabno, ko nas aplikacija opozori na prometni zastoj, veliko manj pa, ko nam »zateži«, da naj zavijemo v restavracijo, v bližini katere smo, pa sploh nismo lačni.
Jan Kosmač
