Srednjeveško kraljestvo bo za marsikaterega igralca pošten zalogaj. Že njegovo ustvarjanje, ki zahteva pridobivanje ozemlja, ni mačji kašelj, kaj šele učenje virtualnih ljudi (barbarov) kulture, družbe in drugih meščanskih lastnosti.

Igralec prevzame vlogo Opazovalca, ki bdi visoko nad svetom in opazuje srednjeveški hedonizem v največji možni meri. Prej ko se igralec zave, da so imeli ljudje par stoletij nazaj precej manj znanja in vedenja o planetu, lažje mu bo. No, še najlažje bo igralcu takrat, ko bo predpostavil, da so vsi liki neumni in jih je treba stalno, a nežno upravljati za dosego končnega cilja.

Grafična preobleka je tipično srednjeveška, oblačila likov so skladna z njihovimi poklici, igra pa dovoljuje malce ekstravagance pri oblačenju. The Sims: Medieval se začne skoraj kot streljanka, saj od igralca zahteva izpolnitev več nalog, simulacijski del igre pride na vrsto pozneje. Naloge so ustrezno točkovane in igralec mora za napredovanje zbrati dovolj točk. Točkujejo se elementi, kot so družbena interakcija, poslovne naloge, vsakodnevna opravila v kraljestvu … Kot so ljubitelji Simčkov že vajeni, morajo narediti vse, da se bodo možiclji počutili vesele, zadovoljne in predvsem – dovolj osredotočene na delo.

Monotonijo teh opravil spretno razbija trgovska dejavnost, saj lahko trgovci svojo robo prodajajo zunaj meja kraljestva, kralji, vitezi in vohuni pa imajo na voljo vrsto dvobojev in zabavnih iger. Srednjeveške Simčke druži še ena lastnost, ki ji v vseh prejšnjih različicah nismo bili priča in nas je pošteno presenetila. Igralec lahko preprosto pokonča Simčke, ki mu niso všeč. Da, tako je bilo v starih časih … Način, kako bo Simček končal svoje življenje, je prepuščen kralju – lahko ga pošlje na giljotino ali pa vohunu naroči, da nesrečnežu podtakne smrtonosen strup.

The Sims: Medieval ima tudi svoje slabe plati. Čudi nas manj poudarka na družini, čeprav nas zgodovina uči, da so v preteklosti prav družine in rodbine krojile podobo dežel. Odsotnost današnjim razmeram primerljivih urbanih okolij gre kriviti za hitro ponovljivost opravil in njihovo preprostost. Tudi izbira izdelkov in možnost prilagoditve likov sta precej omejeni, obleka, barva in vrsta las ter par pripomočkov je vse, kar določa srednjeveškega Simčka. Skozi igro igralec lahko odkleni različne dodatne izdelke in obleko, a je izbira še vedno precej revna, zato se zdi, kot da vedno znova prejme enako nagrado za svoj trud.

Lov, dvoboji in trgovske menjave bi lahko bili še bolj dodelani, a na tem mestu igralca muči predvsem avtomatizacija teh opravil. Kaj lahko bi razvijalci igralcu pustili več svobode ali pa ga do rešitve pripeljali s sistemom sestavljank in ugank, kot to počno sorodne igre.

Kaj reči za konec? Kljub precejšni ponovljivosti in omejitvam The Sims: Medieval velja za zabavno igro, ki postreže z novim pristopom. Največji zagrizenci jo bodo takoj vzeli za svojo, vsem drugim pa bo en resen poskus dokončanja igre zadostoval. Domači trgovci različico za osebne računalnike cenijo na 46 evrov, kar je natančno toliko, kolikor zanjo želijo bližnji sosedje.

Moj mikro, maj 2011 | Miran Varga |